Tiskane izdaje
Ljubljana – Plačila v gotovini bodo omejena na 5000 evrov tako pri plačilu blaga kot storitev, ko bodo začeli veljati popravki v zakonu o preprečevanju pranja denarja, ki jih predlaga vlada. Zdaj čakajo na hitro obravnavo v državnem zboru. Drugih omejitev iz drugega svežnja zoper sivo ekonomijo vlada še ni pokazala.
Vlada Alenke Bratušek se je 5.decembra lani odločila za drugi sveženj ukrepov proti sivi ekonomiji: vanj je vključila občutno nižji znesek plačil v gotovini, obvezno uporabo registrskih blagajn »oziroma podobne opreme za izdajanje računov« za vse ponudnike blaga in storitev ter nova pravila za uporabo paragonskih blokov, tako da bo izdajateljev takšnih računov le malo.
Za zdaj le nad gotovino, a tudi pri storitvah
Po pojasnilih vladnega poročevalca o dejavnosti proti sivi ekonomiji, ministra za kmetijstvo in predsednika vladnega odbora za gospodarstvo Dejana Židana bo vlada do 31. marca pripravila predpise, s katerimi bo uzakonila drugi sveženj ukrepov.
Doslej je državnemu zboru oddala le najbolj preprostega med njimi – dodatno omejitev plačil v gotovini. Ta so zdaj omejena na 15.000 evrov, a le pri pri plačilih za blago, saj pri plačilu storitev omejitev ne velja. Po veljavnih določbah iz zakona o preprečevanju pranja denarja torej »osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, od stranke ali nekoga tretjega« za plačilo blaga ne smejo sprejeti več kot 15.000 evrov gotovine.
Največ 5000 evrov v gotovini za blago in storitve
S spremembami in dopolnitvami zakona o preprečevanju pranja denarja, ki že čakajo v državnem zboru, namerava vlada omejitev za gotovinska plačila znižati na 5000 evrov in jo predpisati tudi za storitve.
Omejitev gotovinskih plačil na 5000 evrov bo veljala za vse pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo, ki prodajajo blago, tudi za organizatorje dražb ter trgovce z umetninami, plemenitimi kovinami, dragimi kamni in izdelki iz njih. Prav tako jo bodo morali upoštevati vsi ponudniki storitev, tudi davčni svetovalci, posredniki kreditnih in posojilnih poslov, računovodskih in fiduciarnih storitev ter pravni zastopniki.
Med posamezniki omejitev ne bo veljala
Omejitev na 5000 gotovine evrov bo po predlogu vlade veljala, ko bo kupec (občan) z gotovino plačal blago ali storitev registriranemu prodajalcu, pravni ali fizična osebi. »Omejitve, ki jih nameravamo uveljaviti v Sloveniji, ne bodo veljale za plačila med občani,« poudarjajo v ministrstvu za finance.
Gotovinska plačila med poslovnimi subjekti, med pravnimi osebami in podjetniki, so namreč že omejena na 420 evrov. To področje ureja 23. a člen pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku, ki določa tudi, da dohodkov iz delovnega razmerja sploh ni dovoljeno izplačati v gotovini, ampak le na bančni račun. Prepoved izplačil v gotovini ne velja za pokojnine in druga Zpizova izplačila.
Računi iz blokca bodo izjema
Na ministrstvu za finance še ni mogoče zvedeti, kdaj bo vlada predlagala še ostale predpise iz decembrskega svežnja ukrepov proti sivi ekonomiji. Na splošno pojasnjujejo: »Vlada je kot enega izmed ukrepov za obvladovanje sive ekonomije opredelila tudi omejitev izdajanja ročno izpisanih računov in obvezno uporabo registrskih blagajn oziroma podobne opreme za izdajanje računov v vseh primerih, ko ponudniki blaga in storitev dobivajo plačilo v gotovini. Hkrati bo potrebno opredeliti morebitne izjeme od te obveznosti, ki pa bi jih moralo biti čim manj, kar bi zagotavljalo večjo enotnost sistema in enakopravnost davčnih zavezancev.«
Minister Židan je decembra predvidel, da bo izjema pri paragosnkih blokih morda veljala za ponudnike blaga in storitev, ki na leto izdajo le malo računov, nihče več pa ne bo mogel uporabljati blokov z računi iz knjigarne, ampak jih bo upravičencem najbrž izdajala davčna uprava, tako da bodo lističi za račune označeni.
TZS: večina trgovcev uporablja blagajne
V Trgovinski zbornici Slovenije ugotavljajo, da paragonske bloke že zdaj uporablja le malo trgovcev, čeprav je ta oblika papirnega računa dovoljena: »Po razpoložljivih informacijah članov zbornice kot tudi strokovnjakov za področje blagajniškega poslovanja že zaradi lažjega evidentiranja poslovnih dogodkov več kot 90 odstotkov trgovcev uporablja blagajne, ki so ustrezno programsko opremljene. Na to kažejo tudi vsi razpoložljivi podatki o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, saj večjih pomanjkljivosti pri blagajniškem poslovanju, torej tudi pri izdaji računov končnemu potrošniku, in s tem povezanimi davki, v trgovini ni zaznati.«
Po podatkih trgovinske zbornice paragonske bloke uporabljajo predvsem druge storitvene dejavnosti, največkrat manjše obratovalnice: »V trgovini ta oblika izdaje računa torej ni običajna, res pa je, da jo še vedno uporabljajo pri prodaji kmetijskih proizvodov na tržnicah in pri tako imenovani priložnostni prodaji na stojnicah na različnih sejmih in prireditvah.« Sicer pa je zbornica predsedniku vladnega odbora za gospodarstvo ministru Dejanju Židanu že oktobra lani predlagali, naj vlada predpiše oštevilčene paragonske bloke z oznakami davčne uprave, ki naj jih tudi izdaja.
