Tiskane izdaje
Ljubljana - Čeprav je bil februarja lani zaradi širšega obsega nalog in pričakovanj Evropske centralne banke (ECB) nadzorni svet NLB razširjen na devet članov, jih zdaj deluje le še šest. Lahko se zgodi, da se bo poslovil še kdo od njih. Prospekt za privatizacijo bo odobril zelo zmanjšan nadzorni svet.
Minuli petek je NLB formalno izgubila še enega nadzornika. Po marčnem odstopu Sergeje Slapničar ji je namreč sledil še Matjaž Titan, vzrok za odhod pa je bila tudi neodločnost države pri nameri, da še letos do konca izpelje postopek privatizacije NLB. Ker so se po njegovem mnenju načrti prodaje ves čas spreminjali, se je odločil, da pri tem ne bo več sodeloval. Izjava je neprijetno presenetila, saj tega, da razmišlja o odhodu, na sejah nadzornikov nikoli ni omenil.
Pol nadzornikov brez licence
Titan sicer po več mesecih članstva v nadzornem svetu še ni imel licence za opravljanje funkcije nadzornika NLB. Prav tako je še vedno nimajo trije drugi člani Alexander Bayrer in David Eric Simon, nanjo še vedno čaka tudi David Kastelic. Pri tujcih po naših informacijah ovir za pridobitev licence ni, drugače pa je pri slovenskem članu. Na vprašanje, ali bo tudi sam odstopil, Kastelic ne odgovarja, je pa seveda njegov odstop mogoče pričakovati, če licence za opravljanje nadzorniške funkcije v NLB ne bo dobil.
Po naših informacijah je imel Kastelic prvi in edini »hearing« (zaslišanje, op. p.) pri regulatorju 15. marca, torej osem mesecev po imenovanju na funkcijo. Zakaj tako pozno, ni jasno, prav tako ne, kdaj bo postopek odločanja Evropske centralne banke (večino presoje sicer opravijo v Banki Slovenije) o tem, ali je primeren za nadzornika NLB končan.
Zakaj naj bi bil sporen
Po naših informacijah regulatorja moti konflikt interesov. David Kastelic je namreč predsednik uprave Zavarovalnice Sava, in ker je v službi v ustanovi, ki je v sporu z NLB in Banko Slovenije, naj bi bil sporen, menda tako zelo, da mu je bilo prepovedano, da s seje odnese gradivo, ki ga je dobil kot nadzornik NLB. Konflikt interesov izvira iz dejstva, da je njegova zavarovalniška skupina ob sanaciji bank in izbrisu podrejenih finančnih instrumentov izgubila skoraj 34 milijonov evrov in jih s tožbo hoče nazaj.
»Postopkov regulatorja in privatizacije ne morem komentirati, o odstopu pa ne razmišljam,« pravi predsednik nadzornega sveta NLB Primož Karpe in s tem zavrača namige, da bi se v kratkem lahko poslovil še kateri od nadzornikov. Želi si, da bi bilo odločanje o licenci kolegov v nadzornem svetu in s tem obdobje nestabilnosti oziroma šibkosti nadzornega sveta čim prej končano.
Nadzorni svet NLB naj bi se predvidoma spet sestal konec maja, dopisne seje za zdaj niso predvidene. Nadzorniki imajo pred seboj odobritev prospekta za privatizacijo, v katerem bo objavljena tudi pričakovana cena za delnico NLB.
Če bi morda do takrat odstopil še kateri od nadzornikov, bi SDH takoj moral imenovati nove, saj mora imeti nadzorni svet banke vsaj pet članov, da sploh lahko odloča. Postopki za prodajo banke se nadaljujejo, medtem ko je javno mnenje o privatizaciji, kot kaže naša anketa, različno.
Za povečavo kliknite na infografiko.
V anketi Dela smo preverili podporo aktualnemu prodajnemu procesu, v katerem država prodaja 75-odstotni delež minus eno delnico NLB. Prodajo podpira 42 odstotkov anketiranih, prav toliko jih je proti.
Da je v NLB pred sanacijo zazijala tako globoka luknja, je kriva politika, ki je narekovala slabe kredite; tako meni 67 odstotkov anketiranih, medtem kot je vsak peti prepričan, da so zanjo krive nekdanje uprave. Večina vprašanih napoveduje, da zaradi sporne bančne prakse nihče ne bo končal v zaporu.
