Tiskane izdaje
Ljubljana – Novi lastniki skupine Hypo na območju JV Evrope, finančni sklad Advent International in EBRD, so za prvega nadzornika imenovali Marka Voljča, ki je še konec lanskega leta po upokojitvi v belgijski KBC banki, kjer je bil član uprave, dejal, da je kariero na področju financ in bančništva pripeljal do konca.
Kaj se je zgodilo, da ste si premislili in ostajate v bančništvu?
Konec lanskega leta je kazalo, da se bom osredotočil na kakšna druga področja, potem pa je nepričakovano prišla ponudba Adventa Inernational. Iskali so člane za nadzorni svet in vprašali so me, ali bi bil glede na moje mednarodne bančne izkušnje in poznavanje regije pripravljen sodelovati. Za zasebni finančni sklad še nisem nikoli delal, tako da sem intelektualno zanimiv izziv sprejel. Poleg tega je bila to tudi priložnost, da se po več letih vrnem v regijo.
V KBC sem namreč pokrival srednjo Evropo in Rusijo, ne pa toliko naše neposredne soseščine. Nepričakovano so me potem še prosili, če bi hotel biti predsednik nadzornega sveta. Člani so namreč zelo eminentni kolegi velikih bančnih hiš, v glavnem nemških. Mogoče so ocenili, da bi bil lahko predsedujoči, ker povezujem tako bančne izkušnje iz zahodnega dela celine kot poznavanje razmer jezikov in navad na območju JV Evrope.
Že lahko primerjate sklad kot lastnika banke z drugimi lastniki?
Nedvomno je lastnik kakršen je Advent, mnogo bolj osredotočen na rezultate, mogoče tudi časovni horizont, ki ga ima, ni tako nedorečen kot pri večini strateških lastnikov, ki smo jim bili priča na področju bančništva in zavarovalništva v zadnjih 25 letih.
In kar je najpomembnejše, v primerjavi z velikimi skupinami, kjer je neprimerno več zaposlenih, so zelo odzivni. Odločitve se sprejemajo mnogo hitreje, v marsičem so bolj pragmatični, premislek, ali ima neka odločitev poslovni smisel je pomembnejša od tega, ali so se o njej posvetovali z vsemi instancami v instituciji. To se mi zdi bistveno. Zanimivo je, da se je tudi EBRD odločila za vstop v skupino Hypo, enako kot v primeru NKBM s skladom Apollo. Očitno vidijo, da je to tudi zanje priložnost za finančno uspešno naložbo.
Advent namerava izboljšati banko in jo čez pet do deset let prodati. Kako bodo to naredili?
Pogledali bodo, kaj v bankah, ki so jih kupili, deluje, kje je treba stvari poenostaviti, se bolj osredotočiti na komitente, uvajati produkte in storitve, ki so bolj prilagojeni današnjemu času. Na področju bančništva so se v zadnjih 15 letih spremenile tudi navade in pričakovanja potrošnikov ter podjetij. Tu lastniki vidijo priložnost. Torej, da banka ponudi produkte, ki jih stranke v regiji pričakujejo in potrebujejo, a jim jih za zdaj institucije, ki so na trgu že 20 ali 25 let, mogoče še niso ponudile v zadostni meri.
Kako boste preprečili, da se zgodba, zaradi katere ima Hypo danes novega lastnika, ne bo ponovila?
To je eden ključnih izzivov. Zdaj imamo sicer vzpostavljen nadzor in regulativo na evropski ravni, ki minimizira nevarnost, da bi se zlorabe, kot smo jim bili priča v letih evforije, ponovile. Sestava nadzornega sveta v Hypu pa kaže, da sta nova lastnika želela predvsem člane z bančnimi izkušnjami, ki so dovolj konservativni, da bodo menedžmentu dali jasno vedeti, kaj se sme početi in česa ne.
Govorim o inteligentnem sprejemanju tveganj, kar ne pomeni, da bi zavrnili financiranje vsakega potencialno tveganega posla. Vsak posel je povezan s tveganji, bančništvo ni nobena izjema. Razviti moramo sposobnost ocenjevanja tveganj, da bodo posli lahko tekli in da hkrati ne bomo padli v past, v kateri so se znašle banke v preteklih letih. Naloga nadzornega sveta bo, da lovi ravnovesje med previdnostjo, konservativnostjo in smislom za posel, ker brez tega ne bo uspeha.
Hypo je prva banka v Sloveniji, ki jo je kupil tuji sklad, nato je prek NKBM na naš trg vstopil še Apollo, ki se zanima tudi za nekatere druge banke pri nas. Bodo skladi obvladovali slovenski trg?
Dejstvo je, da je bank v regiji še vedno preveč, koncentracija je nujna. Kdo bodo nosilci, je težko oceniti. Dejstvo je tudi, da so gospodarski potencial in velikost trga, s tem pa potrebe po bančnih storitvah, omejeni. To bo determiniralo tudi apetit potencialnih bodočih investitorjev. Ne pričakujem poplave njih, gotovo pa se jih bo pojavilo še nekaj, če bodo ugotovili, da je to zanje priložnost. Bančna scena bo tudi čez tri, štiri leta verjetno precej drugačna kot zdaj.
Tisti, ki bodo vstopili zdaj, bodo to lahko storili po nizki ceni, kasneje bo vstopnica dražja. Ideja skladov, ki so vstopili v trenutku, ko regija ni bila posebej atraktivna, je, da z lastnimi napori poskušajo narediti institucije, ki so jih kupili, mnogo bolj učinkovite in donosne.
Ob predpostavki, da bo tudi gospodarsko okolje boljše, bo slika institucij, kot sta Hypo ali NKBM, čez pet let popolnoma drugačna. Kdor bo takrat želel vstopiti v bančni sektor, bo moral biti pripravljen plačati mnogo višjo ceno. Skladi v času, ko se vsi drugi otepajo naložbe, ocenijo posel, če ocenijo, da ima potencial, vstopijo, ga naredijo visoko profitabilnega in ga potem prodajo. Jasno, da se to ne zgodi v letu ali dveh, govorimo o časovnem horizontu od pet do deset let.
Kaj imajo od tega potrošniki?
Absolutno, koristi. Mislim, da se bo Hypo zdaj, ko ima novo vodstvo in ko so ukinjene omejitve nacionalnega in evropskih regulatorjev, začel vzpenjati. Energije zaposlenih zdaj nič več ne omejuje, globoko verjamem, da samo čakajo, da se lahko dokažejo na trgu. Rezultat tega bo, da bodo imeli komitenti kakovostnejše in cenejše storitve ter bolj prijaznega bančnika.
Konkretno, katerih omejitev, ki jih občutijo komitenti, ne bo več?
Nacionalni in evropski regulatorji so na primer omejili, koliko stanovanjskega posojila lahko odobri banka glede na razpoložljivi dohodek gospodinjstva, koliko lahko posodi podjetju, če je že prezadolženo, določeni so sektorji, do katerih je treba zmanjšati izpostavljenost, ker so se izkazali za pretirano rizične. Zdaj teh omejitev vsaj v primeru Hypa ni več, saj imajo novi lastniki svoj kapital in so sami odgovorni zanj.
Gotovo se bo zvišala meja, do katere bo banka pripravljena financirati nakup stanovanja, seveda do razumnih meja, odločitve bodo bančniki lahko sprejemali hitreje kot v tistih bankah, kjer nadzor ostaja. V Sloveniji je zdaj malo takšnih, ki omejitev nimajo, poleg tega mnoge še vedno čistijo svoje bilance. Skupina Hypo ima zdaj verjetno najmanj slabih naložb, je bolj zdrava od večine konkurentov. Druga prednost naše banke je, da imamo močno kapitalsko osnovo in dovolj likvidnosti.
Ob kakovostnem osebju, vodstvu z jasno zastavljenimi cilji je naloga nadzornikov, da bomo podpirali po naši oceni prave strategije ter opozarjali na najmanjši znak, ki bi kazal na vračanje na stara pota.
Kaj pa ob vseh spremembah lahko pričakujejo zaposleni? Se napoveduje odpuščanje?
Če želimo rasti – zdravo in ne za vsako ceno –, bodo vse institucije v skupini potrebovale kakovostne ljudi. Krčenje zaposlenih ni odgovor. Domnevam pa, da bo več zaposlenih opravljalo posel in jih bo manj v zaledni dejavnosti. Mogoče se bo moral del zaposlenih, ki niso več kos temu, kar se danes od njih zahteva v moderni instituciji, kot so banke, prilagoditi in izšolati, ali pa se bodo morali sprijazniti s tem, da jih bo nekdo nadomestil. Ne govorimo pa o množičnem krčenju števila zaposlenih.
