Nadzorniki finančnega trga svarijo pred tveganji kriptopokra

Odbor za stabilnost opozarja, da trgovanje z virtulanimi valutami ni sistemsko regulirano in nadzorovano.

pon, 09.10.2017, 18:00

Ljubljana – Zanimanje za vlaganje v virtualne valute se tudi v Sloveniji povečuje, zato odbor za finančno stabilnost uporabnike opozarja na tveganja, ki jih prinaša nakup, hramba in vlaganje v kriptovalute, saj to ni sistemsko ne regulirano ne nadzorovano.

Omenjeni odbor, ki ga sestavljajo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in ministrstvo za finance, svarijo pred tveganji, s katerimi se lahko vlagatelji srečajo pri vlaganju v virtualne valute, ki zaradi možnih visokih donosov postaja vse bolj privlačno tudi za Slovence. Tržna kapitalizacija kriptovalut naj bi po podatkih spletne strani CoinMarketCap znašala prek 150 milijard doalrjev. Koliko denarja pri tem natančno obračajo slovenski igraci ni znano, a ta vsota, kot kažejo neuradni podatki, ni majhna.

Nenadzorovani in neregulirani

»Virtualne valute in med njimi tudi kripto valute, med katerimi je najpogosteje izpostavljen Bitcoin, so oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda in zanj ne jamči centralna banka ali drug državni organ. Ker virtualne valute niso zakonito plačilno sredstvo, je njihova sprejemljivost precej omejena, zaradi volatilnosti cen virtualnih valut pa je na splošno omejena tudi njihova uporabnost kot sredstva menjave,« opozarja odbor. Dodaja, da deležniki shem virtualnih valut, ki v Sloveniji omogočajo nakup, hranjenje in trgovanje z temi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani.

Doslej se za resno regulacijo tega področja ni odločila še nobena država. ZDA so določen ukrep sprejele v enem primeru, Kitajska pa je septembra letos začasno prepovedala trgovanje z virtulanimi kovanci. Evropska unija sicer načrtuje določeno regulativo tega področja, a za zdaj še ni naredila nobenega konkretnega koraka. Možnost za to ima na nacionalni ravni tudi posamezna članica.


Zbiranje sredstev

V okviru kripto valut se vse pogosteje se pojavlja tudi zbiranje sredstev z izdajo elektronskih žetonov (ICO). Odbor opozarja, da obseg in verodostojnost informacij o projektu, postopek zbiranja sredstev preko ICO in izdaja žetonov prav tako niso sistemsko regulirani.

Prav ti virtulani kovanci pa skrbijo ATVP, saj se pri njih pojavlja vprašanje, ali imajo naravo finančnega inštrumenta in torej zapadejo pod regulativo takšnih instrumentov. Pri tem se denimo odpira vprašanje njihove prenosljivosti in tudi tega, ali je za njihovo izdajo treba pripraviti prospekt.

Odbor za stabilnost opozarja, da so tehnološke inovacije vključno s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov dobrodošle, da pa se morajo vlagatelji v virtualne valute in druge oblike žetonov zavedati posebnosti takšnega investiranja in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem. Poziva še, da v te produkte vlagajo le  v obsegu, ki zanje ne predstavlja prevelike izpostavljenosti.

Priložnost za razvoj

Čeprav se zbiranje sredstev prek kripto žetonov na prvi pogled zdi konkurenca klasični borzi, Ljubljanska borza do tega nima zadržkov. Kot pravi njen predsednik uprave Aleš Ipavec, v tem vidijo priložnost za razvoj in bodo temu tudi sledili. Pričakuje pa, da bo treba v prihodnosti tudi to področje spraviti v določen regulatorni okvir.

Prijavi sovražni govor