Nadzorniki NLB o aferi Korn Ferry

Nadzorniki NLB bodo danes obravnavali polletno poslovanje banke, pričakovati pa je tudi razpravo in pojasnilo uprave pod vodstvom Janka Medje glede svetovalne pogodbe, ki jo je banka lani poleti sklenila z ameriško kadrovsko agencijo Korn Ferry (KFI).

Objavljeno
24. julij 2013 16.40
šipič MNENJA/SOBOTNA
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana - To je sicer nakazal že predsednik nadzornega sveta France Arhar v nedavnem intervjuju za Sobotno prilogo, ko je v zvezi s pogodbo s KFI povedal, da »je velika napaka, da se ta zadeva toliko časa vleče in da je ni rešil že stari nadzorni svet. Ugotoviti moramo, kaj je res, presekati vse tisto, o čemer se govori, in bobu reči bob. Glede na govorice smo zahtevali podatke, a sam še nisem videl nobenega papirja. Od komisije za revizijo v novem nadzornem svetu smo zahtevali, da vse to korektno in pošteno pregleda in oceni. In da seveda tudi jasno povemo, kakšne bodo posledice, če stvari ne bi bile v redu. To je začetek.«

Prevetritev pogodbe s KFI

Pričakovati je, da bo pred tokratno sejo NS njegova komisija za revizijo – vanjo je Arhar povabil tudi nekdanjo članico NS Marianne Okland – skupaj z upravo prevetrila vse okoliščine omenjene svetovalne pogodbe, po kateri je KFI, poleg nekaterih »starih«, že razrešenih nadzornikov, priskrbel tudi dva člana zdajšnje uprave (Nima Motazed in Archibald Kremser, pristojen za finančno področje, ki je bil imenovan že konec aprila, a še vedno nima licence Banke Slovenije).

Prvi nadzornik NLB je sicer v omenjenem intervjuju še izrazil pričakovanje, da bo na seji nadzornega sveta »prikazana tudi slika ob polletju. In projekcija za letos, iz česa so izhajali, kaj so načrtovali. Če se ni zgodilo, zakaj se ni zgodilo. Ali je kriva makro situacija, večji padec BDP ali pa so krive nekatere stvari dodatno iz banke. Brez enega in drugega ne morete vleči nobenih potez.«

Nov načrt 
prestrukturiranja NLB

Po naših podatkih NLB ob polletju sicer pričakovano izkazuje izgubo, predvsem na račun slabitev in rezervacij iz naslova slabih posojil. Kakšne rezultate pa bo bilančno prikazala konec leta, bo odvisno tudi od načrtovanega prenosa slabih terjatev in vnovične dokapitalizacije v višini 500 milijonov evrov. O obeh ključnih kratkoročnih projektih NLB, ki bi po prvotnih načrtih morala biti izpeljana do konca junija oziroma julija, bodo nadzorniki verjetno tudi kaj rekli, dejstvo pa je, da sta oba zamaknjena v jesen in čakata na odobritev evropske komisije po opravljenih vrednotenjih in stresnih testih. Prav v zvezi s tem pa upravo in nadzorni svet že zdaj čaka še ena naloga: na podlagi novih vrednotenj in stresnih testov bosta namreč morala na zahtevo evropske komisije pripraviti še en, prenovljen načrt prestrukturiranja NLB.