Najbolj se sveti Wall Street

Nekoliko slabše se piše delnicam v Evropi, ki je vse manj združena, Azija pa kot vedno leti na krilih Kitajske.

Objavljeno
08. avgust 2016 12.54
Financial Markets Wall Street
Branko Železnik, Numerica Partners
Branko Železnik, Numerica Partners

In vendar se vrti! Znan Galilejev izrek je še najprimernejši za opis stanja na kapitalskih trgih široko po svetu.

Zdi se, kot da nič ne more ustaviti rasti tečajev, ki smo ji priča to poletje. Če je večina analitikov letos zrla z veliko skepso in kapitalskim trgom napovedovala celo večji zlom, se to ni zgodilo. Tečaji so se januarja res malo zatresli, a že do pomladi je bilo preplaha konec.

Zgodovinsko gledano so poletni meseci sicer najmanj donosni. A rek »Prodaj maja in se vrni jeseni!« se letos ni izplačal. Prav poletje je na borze prineslo najlepše rasti. Britanskemu referendumu navkljub, ki je ponovno zamajal tečaje, se ti niso predali in strumno nadaljevali svoj pohod navzgor.

Vsi glavni ameriški indeksi se namreč spogledujejo z novimi rekordnimi ravnmi. Tja jih žene predvsem politika nizkih obrestnih mer in zelo velika količina denarja v obtoku. To na eni strani pomeni poceni denar za financiranje poslovnih vzgibov podjetij, na drugi pa ne ponuja prave varčevalne alternative delnicam. Donosnosti depozitov in obveznic so posledično prenizke ali celo negativne.

Tudi ameriškemu gospodarstvu ne gre slabo. Ta od razvitih ekonomij beleži najvišje stopnje rasti (1,2 odstotka). Enako dobro gre njihovemu trgu dela, ki ob manj kot petodstotni brezposelnosti beleži skoraj polno zaposlenost.

 

Infografika: Delo

Nekoliko slabše se piše delnicam v Evropi. Čeprav težko govorimo o negativnem trendu evropskih indeksov, ti kljub temu kotirajo nižje od ravni s konca lanskega leta. Razlogi za nižje rasti v Evropi so tako v slabšem gospodarskem stanju, kot tudi vse globlji politični krizi in negotovosti, ki v zadnjih mesecih pesti staro celino. Gospodarska rast, ki jo beleži evropsko gospodarstvo ob polletju znaša le 0,3 odstotka. Zato se postavlja vprašanje, ali lahko brexit, čigar vpliv na gospodarstvo bo zabeležen v prihodnjih mesecih, Evropo celo pahne v recesijski krč.

Enako kot Evropska centralna banka se tudi Japonska in Kitajska poslužujeta enakih ekspanzivnih monetarnih ukrepov. Vse zaradi rasti gospodarstva in posledično kapitalskega trga. Zadnje objave o stanju največjega azijskega gospodarstva nakazujejo, da so centralni bankirji pri tem celo uspešni. Rast kitajskega BDP, ki znaša 6,7 odstotka, je višja od napovedi in nakazuje, da se kitajska družba vendarle uspešno spreminja iz proizvodne v zrelo potrošniško.

Kam se bodo v prihodnje gibali borzni tečaji, je trenutno zelo težko napovedovati. Če bo evropska politična kriza močneje zagrizla v gospodarstvo in prizadela vitalne tokove, potrebne za nemoteno delovanje poslovnega sveta, jih bo to znižalo. Dobro je ostati previden in budno spremljati dogajanja iz političnega in gospodarskega sveta.