Najpogosteje se skrivajo pod slamnatimi lastniki

Ljubljana – Slovenija ima razmeroma dober zakonodajni okvir, ki ureja preglednost lastništev podjetij, še vedno obstajajo nekatere vrzeli, ki bi jih bilo treba odpraviti, ugotavlja poročilo organizacije Transparency international Slovenia z naslovom Nevidni lastniki.

Kot ugotavljajo, je na dobro oceno med drugim pozitivno vplivalo sprejetje novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja. Ta med drugim predvideva vzpostavitev registra dejanskih lastnikov, k ugotavljanju dejanskega lastništva pa sta poslej zavezana tudi Slovenski državni holding (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki s kupci z neznanim lastnikom ne bosta več smela sklepati pogodb.

To pozdravljajo tudi v Transparency international Slovenia, a se hkrati sprašujejo, ali bo mogoče zagotoviti učinkovit nadzor nad izvajanjem nekaterih zakonskih določil o lastništvu. Urad za preprečevanje pranja denarja je sicer dobil inšpekcijska pooblastila, a je na tem področju tudi kadrovsko okrnjen.

DUTB napoveduje manjše prilagoditve

Na SDH določila zakona še preučujejo. V DUTB pa pravijo, da bodo na podlagi sprememb zakona v svoje interne postopke uvedli zgolj manjše prilagoditve, saj na lastno pobudo že sedaj preverjajo tako lastništvo kot tudi izvor denarja. »Dobro poznavanje stranke je eno od temeljnih načel, ki zagotavlja varno, pregledno in uspešno poslovanje. DUTB je to načelo že vključila v svoje interne prodajne postopke in jih dosledno uporablja v vsaki posamezni transakciji,« so nam odgovorili in dodali, da je tako proces prodaje terjatev, deležev in nepremičnin bolj pregleden ter bolj transparenten in omogoča DUTB dosledno izvajanje 13. člena o slabi banki – prepoved dejanj, ki bi neupravičeno okoristila dolžnika.

A spomnimo, da je izvršni direktor DUTB Imre Balogh v preteklosti že priznal, da je v davčnih oazah lastnike včasih težko preveriti.

Omenjeno poročilo ugotavlja, da je skrito lastništvo povezano z mnogimi negativnimi družbenimi pojavi, kot so pranje denarja, korupcija, skrivanje premoženje pred upniki. Lastništvo se najpogosteje prikriva z uporabo slamnatih lastnikov, poleg tega pa se uporabljajo še slamnati lastniki, uporaba prinosniških delnic, veriženje podjetij in uporaba posrednikov.

Ukrepi za večjo preglednost

Transparency international vladi predlaga več ukrepov za preprečevanje skrivanja lastnikov. Med drugim se zavzema za spremembo definicije dejanskega lastništva podjetij, po kateri pokazatelj ne bi bil več 25-, ampak 10-odstotni lastniški delež. Prav tako predlaga popolno javnost registra dejanskih lastnikov, medtem ko so po veljavnem zakonu javni le osnovni podatki. Predlagajo tudi ukinitev prinosniških delnic in še, da je pregledno lastništvo pogoj za pridobitev javnih sredstev in za sodelovanje v postopkih prodaje. Zavzemajo se tudi za boljšo zaščito prijaviteljev in žvižgačev.

900 milijonov sumljivih nakazil

Različne organizacije so uradu za preprečevanje pranja denarja lani sporočile skupno 5285 nakazil, v zvezi s katerimi je obstajala verjetnost pranja denarja ali financiranja terorizma. Skupna vrednost teh nakazil je leta 2015 znašala 899 milijonov evrov, nakazale so jo večinoma domače pravne osebe, prejemniki pa so bila v večini primerov tuja podjetja, ki so prejela kar 98 odstotkov teh nakazil.

Urad je lani sklenil obravnavo 572 zadev, pri čemer je v 259 zadevah policiji ali državnemu tožilstvu poslal obvestilo transakcijah zaradi suma pranja denarja ali financiranja terorizma, v nadaljnjih 107 zadevah pa zaradi suma storitve drugih kaznivih dejanj. Policija je lani zaradi suma storitve pranja denarja podala 39 novih kazenskih, v 9 zadevah pa so tožilstva sama začela pregon.