Tiskane izdaje
Ljubljana – Danes bo predsednica vlade Alenka Bratušek na rusko-slovenski investicijski konferenci in srečanju s predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedjevom poskušala privabiti v Slovenijo še ruske naložbenike. Kljub »izmenjavi mnenj o razvoju odnosov med Evropsko unijo in Rusijo« energetika ne bo glavna tema.
V prvem programu delovnega obiska predsednice vlade Alenke Bratušek v Moskvi je bilo napisano, da jo bosta spremljala minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in minister za obrambo Roman Jakič. Včeraj so Omerzela odstranili iz programa. Na vprašanje zakaj, smo dobili le nedoločen odgovor, da je bil najprej predviden tudi energetski sporazum, ki pa ga po novem ne bo.
Predsednica vlade bo v Moskvi sicer krepila dvostranske odnose, iskala možnosti za povečanje gospodarskega sodelovanje med državama, predvsem za izvoz slovenskih izdelkov in storitev v Rusko federacijo ter investicijska vlaganja ruskega gospodarstva v Sloveniji. Udeležila se bo namreč tudi rusko-slovenske investicijske konference, na kateri bodo zainteresiranim podjetjem predstavili postopke privatizacije slovenskih podjetij ter druge možnosti za vlaganje in tuje neposredne investicije v Sloveniji.
V Rusijo največ izvažajo Krka, ki je v teh dneh dokončala tudi nov obrat v bližini Moskve za 135 milijonov evrov, Gorenje, Juteks, Trimo, Helios, Iskratel in Cimos. Največji ruski investitorji v Slovenijo pa so Koks (lastniki Slovenske industrije jekla) in naložbeniki v Terme Maribor. Južni tok bi s polovičnim, torej petstomilijonskim ruskim vložkom, daleč presegel dosedanje ruske naložbe v Sloveniji.
Južni tok v evropsko smer
V okviru obiska pa je predvidena tudi izmenjava mnenj o zunanjepolitičnih temah ter razvoju odnosov med Evropsko unijo in Rusko federacijo. Najbolj vroča meddržavna tema je plinovod Južni tok, ki bi v Sloveniji stal milijardo evrov, evropska komisija pa je opozorila, da meddržavni sporazum o sodelovanju pri projektu ni skladen z evropsko zakonodajo.
Marjan Eberlinc, predsednik uprave Plinovodov, meni, da bo po tem obisku vse bolj jasno. Evropska komisija je namreč v celoti pritrdila stališčem Plinovodov v dosedanjem poteku projekta. »Projekt Južni tok na ozemlju Republike Slovenije je od vsega začetka skladen z evropsko in slovensko zakonodajo. V teh okvirih vidimo tudi njegovo nadaljevanje,« pravi Eberlinc in opozarja na pomembnost dejstva, da je komisija ponudila konstruktivno pomoč v projektu.
Ta ima izdelano in potrjeno študijo izvedljivosti, v različnih fazah postopkov umeščanja v prostor pa so trije prenosni plinovodni odseki. Gradnja se bo lahko začela po uspešnem končanju umeščanja v prostor, ureditvi zemljišč, projektiranju in pridobitvi gradbenih dovoljenj, pretežno pa do leta 2016. Rok dokončanja del je odvisen od terminske uskladitve na celotni trasi projekta.
Predstavitev v Milanu
Milanska investicijska konferenca je bila tokrat organizirana že tretjič, na njej pa sta predsednica vlade Alenka Bratušek in minister za finance Uroš Čufer z ekipo Javne agencije Spirit italijanskim gostiteljem s premierom Enricom Letto na čelu in potencialnim investitorjem – konference so se udeležili predstavniki 179 italijanskih podjetij – predstavila privatizacijo državnih deležev v izbranih slovenskih podjetjih in možnosti za tuje neposredne investicije v Sloveniji.
Zunanjetrgovinski tokovi med Italijo in Slovenijo so živahni predvsem na razvitejšem italijanskem severu. Za slovenski izvoz v Italijo je značilno veliko število blagovnih postavk in izvoznikov, med katerimi se povečuje število malih in srednje velikih podjetij. Italija je za Slovenijo po obsegu drugi izvozni, lani pa je bila tudi največji uvozni trg. Po podatkih Spirita se je blagovna menjava z Italijo od leta 2007 gibala okoli 6,5 milijarde evrov (izjema sta bili leti 2009 in 2010, ko je bila manjša), pri čemer pa je bil saldo blagovne menjave vseskozi negativen; uvoz je za približno dve petini presegal izvoz. Lani je Slovenija izvozila v Italijo za skoraj 2,4 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za več kot štiri milijarde evrov. Povečuje se tudi menjava storitev; lani je dosegla 1,3 milijarde evrov.
V izvozu blaga v Italijo prevladujejo izdelki z visoko dodano vrednostjo (bela tehnika, vozila, avtodomi), v izvozu storitev pa je na prvem mestu slovenska turistična ponudba: predvsem termalni turizem in igralništvo, transport in logistika ter podizvajalski posli v gradbeništvu.
Po obsegu tujih neposrednih investicij v Sloveniji je Italija tretja investitorica; po podatkih Banke Slovenije je bilo italijanskih neposrednih investicij v Sloveniji letos sredi leta že 882 milijonov evrov – za Avstrijo in Švico, a pred Nemčijo in Francijo. V Sloveniji po podatkih GVIN deluje okoli 1200 podjetij z italijanskim kapitalom, med njimi Intesa Sanpaolo, Cecomp, Diners Club Italia, Fantoni, Fin.Fer, Gruppo Bonazzi – Aquafil, Intersocks, Multigas Est, Safilo, Sogefi in številna druga. Italijani so tudi najštevilčnejši tuji turisti v Sloveniji.
Predsednica vlade se je v Milanu udeležila tudi druge konference v projektu Nova zgodba Evrope, na kateri je govorila o prihodnosti Evropske unije. Med obiskom pa je Slovenija podpisala tudi pristopno pogodbo za sodelovanje na svetovni razstavi EXPO Milano 2015. Njena osrednja tema bo zagotavljanje zdrave hrane, razstavljavci iz 139 držav pa lahko pričakujejo 20 milijonov obiskovalcev.
