Tiskane izdaje
Ljubljana - Leto 2015 je bilo za slovenski zavarovalni trg dobro leto; brez večjih naravnih katastrof, ki jim je Slovenija sicer zelo izpostavljena, bilo je tudi leto gospodarskega okrevanja, je v uvodniku Statističnega zavarovalniškega biltena 2016, ki je danes izšel na spletnih straneh združenja, zapisala Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Seveda Slovenija ni v okolju, kjer bi lahko povsem zaupali v dolgoročno finančnov zdržnost makroekonomskega okolja, zato Krumbergerjeva opozarja: "Naša dolžnost je, da razmišljamo predvsem o prihodnosti. Zavarovalništvo je pomemben del finančnega sistema, ne zgolj kot kumulator sredstev, ne zgolj kot pridobitna dejavnost, temveč kot dejavnost, ki pomembno vpliva na socialno varnost posameznika."
Lani po krizi prvič opazna rast zavarovanj
Članice SZZ so poslovale pozitivno in so izkazovale zdrave kapitalske presežke, ki zagotavljajo izplačilo škod v prihodnje. Lani je bila prvič po nekaj letih opazna tudi rast povpraševanja po zavarovalnih storitvah, predvsem na področju dolgoročnih osebnih zavarovanj. Povečala se je zavarovalna premija življenjskih zavarovanj, na kar je vplivalo predvsem ekonomsko stanje v državi in nanj vezano ekonomsko stanje posameznika. Premoženjska zavarovanja že nekaj let ostajajo na istih ravneh premije, vendar je treba pri tem omeniti tudi povečano konkurenco na trgu (predvsem pri avtomobilskih zavarovanjih, ki tvorijo 22,4 odsotkov zbrane premije naših članic), ki pa ni brez osnove. Naše članice že nekaj let intenzivno delujejo predvsem na področju preventive, na področju uvajanja različnih ukrepov, ki vplivajo namanjše škode, torej na boljše škodne rezultate.
S 1. januarjem 2016 je bila v slovenski pravni red prenesena Direktiva Solventnost 2, Krumbergerjeva pa tudi spomni, da smo nekoliko zamujali s sprejetjem zakona o zavarovalništvu, kar je seveda botrovalu dejstvu, da smo tudi podzakonske predpise dobili razmeroma pozno. Kljub temu so po njenem mnenju zavarovalnice implementacijo direktive dobro prestale, tako v vsebinskem kot v operativnem smislu.
Vse članice SZZ so kapitalsko ustrezne
Vse članice SZZ so kapitalsko ustrezne tudi po pravilih Solventnosti II. In, kot izpostavlja tudi Maja Krumberger, je po podatkih Agencije za zavarovlani nadzor (AZN), ki se sicer nanašajo na celotni zavarovalni trg in ne le na članice SZZ, "kapital zavarovalniškega sistema kot celote na prvi dan uvedbe Solventnosti II znašal 1.471 milijonov evrov." Kar je 161 odstotkov zahtevanega skupnega solventnostnega kapitala ozrioma je presežek zavarovalnic od nekaj več kot 20 odstotkov do skoraj 600 odsotkov.
Vloga zavarovalnic pri socialni varnosti posameznika
Toda direktorica SZZ Maja Krumberger tudi opozarja, da je treba upoštevati, da "bo država ob predvidenih demografskih spremembah, zaradi katerih se obetajo čedalje starejša populacija, vse manj aktivnega prebivalstva in vse daljše življenjske dobe, čedalje težje v celoti zagotavljala socialno varnost posameznika. In tu so priložnosti zavarovalnega trga, do njih pa je treba priti ne le z nastopom na trgu, temveč tudi s tesnim sodelovanjem z državo ter z razumevanjem prepletenosti javnega in komercialnega dela zagotavljanja socialne varnosti posameznika."
Krumbergerjeva izpostavlja tudi druge okoliščine, ki pommebno vplkviajo na zavarovanja kot je denimo avtomobilsko. "Slovenske ceste niso v dobrem stanju. Po podatkih European Road Assessment Programme (EuroRAP) je 27 % vseh državnih in republiških cest, na katerih se zgodi nekaj manj kot 90 odstotkov kritičnih prometnih nezgod, označenih z visokim in srednje-visokim tveganjem. Naša vloga ni samo v tem, da povečamo ceno zavarovanj iz naslova povečanih tveganj, temveč da tudi konstruktivno kritično opozarjamo odgovorne na ogroženo varnost ljudi."
