Naše zavarovalnice so primerljive tujim

Maja Krumberger, nekoč zaposlena v Pozavarovalnici Sava, potem pa je bila desna roka direktorja AZN, je zadnji mesec prva dama Slovenskega zavarovalnega združenja. Ob izidu Statističnega zavarovalniškega biltena smo jo vprašali, kakšne so njene ocene slovenskega zavarovalništva in kakšno bo združenje pod njeno taktirko.

Kaj bo glavno vodilo Slovenskega zavarovalniškega združenja pod vašo direktorsko taktirko? Čemu boste dali poudarek?

Vodenje Slovenskega zavarovalnega združenja sem prevzela pred mesecem dni z jasno postavljenim programom. Ključno pri vodenju združenja je predvsem, da je združenje prvi sogovornik nadzornim in političnim institucijam, gospodarskim združenjem ter drugim domačim in mednarodnim institucijam. Združenje mora graditi in uveljavljati svoj vpliv z namenom oblikovanja dobrih pogojev poslovanja svojih članic. Ključna vodila, ki se jih mora držati pri svojem delovanju, pa so kompetentnost, preglednost, usmerjenost k zavarovancem, enotnost in učinkovitost.

V zavarovalništvu niste novinka. Kako torej ocenjujete kondicijo slovenskih zavarovalnic? So primerljive s tujo konkurenco?

Menim, da se je kondicija slovenskih zavarovalnic izkazala za zelo dobro, posebno v daljšem obdobju krize. Zavarovalnice so nekajletno krizo, kljub nekaterim neposrednim učinkom na njihove izkaze poslovanja, prestale dobro in uspešno. Kapitalska ustreznost zavarovalnic je tako po sedanjih pravilih kot tudi po novih pravilih (1. januarja 2016 bo začela veljati direktiva Solventnost 2) dobra in izkazuje presežek razpoložljivega kapitala nad potrebnim kapitalom.

Če slovenske zavarovalnice v smislu finančne kondicije primerjamo s tujimi, lahko z gotovostjo trdimo, da so naše zavarovalnice s tujimi primerljive. Nič drugače pa ni na poslovnem področju. Na slovenskem zavarovalnem trgu ni opaziti splošnih razlik med klasično slovensko zavarovalnico (z večinskim domačim lastništvom) oziroma tujo zavarovalnico (podružnico ali tisto z večinskim tujim kapitalom). Seveda obstajajo določene razlike v poslovnih modelih zavarovalnic, ki pa niso odvisne od domačega ali tujega lastništva. Zato lahko sklenemo, da so vsekakor primerljive s tujo konkurenco in tudi konkurenci ustrezno prilagodljive.

Kje imajo zavarovalnice še prostor in možnosti za rast?

Gre za dinamični trg, ki razvija vedno nove konkurenčne prijeme in nove produkte, ki izhajajo iz zavarovalnic samih (razvoj), delno iz spremenjenih potreb potrošnika. Možnosti za rast so, saj te izhajajo že iz osnovnih kazalnikov razvitosti zavarovalnega trga. Povprečni prebivalec Slovenije na primer za zavarovanje vsako leto porabi okrog 920 evrov, medtem ko prebivalec Nemčije v zavarovanje investira več kot 4000 evrov na leto. Je pa treba pri tem razumeti, da je zavarovanje vezano tudi na kupno moč prebivalstva in na kondicijo splošnega ekonomskega okolja.

Silva Čeh