Ne poznava se, trdi oškodovanec, a dokaz je facebook

Ljudje si največkrat kaj izmislijo, prikrojijo informacijo, poškodujejo predmete, ponaredijo dokumente.

Objavljeno
08. november 2013 21.44
Avtokleparska delavnica, Ljuibljana, 08.November 2013.
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Ljubljana – Zavarovalnice nikoli ne bodo vedele, koliko zahtevkom s prikrojenimi podatki za izplačilo škode ugodijo. Po ocenah je desetina vseh škod v svetu posledica goljufij, ki jih zakrivi do pet odstotkov zavarovancev. Ponavadi so to pred zakonom čisti posamezniki, »ki le malo poskušajo«, strošek pa plačujejo vsi. V Sloveniji približno 80 evrov na osebo na leto.

Zavarovalne premije zavarovalnice določajo tudi glede na preteklo škodno dogajanje. Škodni dogodki, ki so posledica goljufij, povečujejo pogostost in izplačila v neki vrsti zavarovanja, s tem pa zvišujejo premijo za vse zavarovance. Kot so ocenili v Zavarovalnici Triglav, je kar 55 od omenjenih 80 evrov stroškov na Slovenca posledica goljufij pri premoženjskih zavarovanjih, večina od tega odpade na avtomobilska. To sicer ni presenetljivo, saj je teh zavarovanj največ.

Po navedbah analitikov Triglava, ki se sklicujejo na ocene angleškega zavarovalnega združenja, zavarovalnice pri štirih odstotkih obračunanih kosmatih škod odkrijejo, da gre za goljufije oziroma njihove poskuse, za še šest odstotkov čistih prihodkov od pobranih premij pa je po njihovih ocenah neodkritih goljufij. Za slovenski trg to pomeni skupaj 113 milijonov evrov zavarovalniških goljufij na leto.

V naši največji zavarovalnici so letos ustanovili poseben oddelek, ki se še bolj celovito ukvarja z analizami prevar, tudi s pomočjo novih informacijskih orodij. V prvem polletju letos so dokončali obravnavo 290 primerov sumov prevar v ocenjeni vrednosti 4,7 milijona evrov. V tem obdobju so obravnavali 45 odstotkov več primerov kot v istem obdobju lani, po vrednosti so bili za 144 odstotkov višji od lanskih. Prevare so potrdili v več kot 40 odstotkov primerov, ki so po znesku presegle dvakratnik celotnega lanskega izkupička.

Ob tem v Triglavu pojasnjujejo, da pod drobnogled vzamejo tiste škodne zahtevke, za katere dobijo prijavo o sumu zlorabe. Opravijo analizo s pomočjo posebnega IT-programa, in če je verjetnost poskusa goljufije dovolj visoka, sledi preiskava, preverjanje dokumentov in informacij, pri tem lahko sodelujejo tudi detektivi, IT-forenziki, sodni izvedenci itn. Če sum zlorabe ni potrjen, zavarovalnica nadaljuje postopek izplačila zavarovalnine. V nasprotnem primeru pa goljuf pri zavarovalnici dobi črno piko, ki mu oteži nadaljnja sklepanja polic, informacije o »tveganem« zavarovancu lahko dobijo tudi konkurenčne zavarovalnice.

Večina samo poskusi

Med petimi odstotki ljudi, ki zavarovalnico poskušajo zavesti, je največ takšnih, ki »samo malo poskusijo«. Največkrat si pri poročanju o škodnem dogodku kaj izmislijo, dodajo ali pa prikrojijo informacijo, ker računajo, da bodo tako zagotovo dobili izplačilo zavarovalne vsote ali pa bo večja, kot bi bila sicer. Poleg tega namerno uničujejo ali poškodujejo zavarovane predmete, predložijo lažne dokumente in napihnejo višino odškodninskega zahtevka.

V Triglavu pojasnjujejo, da cenilec v pogovoru z zavarovancem, ki namerava zavarovalnico ogoljufati, že sam velikokrat posumi o njegovi navedbi. Na primer, če zna zelo natančno opisati prometno nesrečo, ne spomni pa se ključne informacije, na primer barve soudeleženega vozila v nesreči. Ljudje pogosto zanikajo, da se udeleženca prometne nesreče poznata, goljufi tudi sklepajo enaka zavarovanja pri več zavarovalnicah in v nekem časovnem razmiku poskušajo uveljavljati odškodninske zahtevke, pri tem si priskrbijo celo zdravniška potrdila (na katerih spreminjajo datume). Da je dokument ponarejen, je zavarovalnica v konkretnem primeru ugotovila, ker ni bilo podatkov o bolnišnici, kjer naj bi se oškodovanec v tujini zdravil, prav tako se niso ujemale cene bolnišničnih storitev na tistem območju.

Z bolečo hrbtenico na igrišče

Zavarovalnica je ujela zavarovanca, ki je v zelo dragem avtomobilu zamenjal dele s starimi in simuliral prometno nesrečo. Detektivi so ob pregledu vozila ugotovili, da se zamenjani deli razlikujejo od originala, da je pločnik, kjer naj bi se nesreča zgodila, preveč poškodovan glede na škodo na vozilu, sploh pa, da je bil poškodovan z orodjem.

Še vedno je največ poskusov prevar, povezanih s »poškodbami« vrata in hrbtenice v prometni nesreči. A zavarovalnice v posameznih primerih ugotovijo, da je oseba z istimi »težavami« obiskala več zdravstvenih ustanov, poškodb pa nikjer niso potrdili, da se ne ujemajo datumi, da se poškodovanec v prostem času brez težav ukvarja z napornim športom.

Za poskuse prevar so zanimive tudi eksotične dežele, pojasnjujejo primer iz prakse v eni od zavarovalnic. Na potovanju naj bi zbolelo več družinskih članov in prijateljev. A v preiskavi se je izkazalo, da so bili nekateri izmed domnevnih oškodovancev med domnevnim potovanjem v domovini na javnih prireditvah, o čemer so poročali tudi mediji. V zgodbo je vpletena tudi zavarovalna zastopnica ene izmed zavarovalnic.

V Zavarovalnici Maribor ugotavljajo, da je vse več storilcev povezanih in organiziranih v kriminalne združbe, ki se načrtno ukvarjajo z zavarovalniškimi goljufijami in jim je to poglavitni vir zaslužka. Te združbe so dobro organizirane, člani imajo točno določene vloge. Vrh sestavljajo vodje, ki organizirajo in financirajo izvajanje goljufij ter vzdržujejo ustrezne stike z odvetniki, policisti, zavarovalniškimi cenilci … Sami neposredno v škodnih dogodkih niso udeleženi, ampak za to angažirajo posameznike, ki še niso poznani ne policiji ne zavarovalnicam – večkrat so to tujci.