Tiskane izdaje
Da ima japonska stran pomisleke o slovenski pripravljenosti na projekt, je na današnjem posvetu o projektu opozoril Franci But z ministrstva za zunanje zadeve. Kot je dejal, japonski partnerji »precej resno dvomijp«, da je slovenska stran sposobna izvesti projekt, opozoril pa je tudi, vsaj dve državi iz »bazena srednje Evrope« zelo lobirata, da bi namesto Slovenije vskočile v projekt.
Japonsko stran naj bi predvsem skrbela odsotnost zagotovil, da bo evropski denar za projekt na voljo, in da se bo slovenska stran, ki jo poleg ministrstev in agencije Spirit, ki vodi projekt, sestavljajo še elektrodistributerji in druga podjetja, sploh sposobna dogovoriti.
Japonska je ena od treh strateških partneric v novem dokumentu o internacionalizaciji Slovenije v prihodnjih letih. Demonstracijski projekt je po besedah Buta preizkus za sodelovanja med Slovenijo in Japonsko. »Zelo bi bilo narobe, če projekta ne bi spravili v prakso. Sicer lahko pozabimo na Japonsko kot kakršnegakoli strateškega partnerja v srednjeročnem obdobju,« je dejal But.
Maja so na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko zaključili študijo izvedljivosti projekta, sedaj pa je na vrsti izdelava konkretnega izvedbenega načrta in s tem povezanega načrta financiranja, pri čemer bo ključno sodelovanje države, elektrodistributerjev in podjetij iz panoge.
»Pospešili smo aktivnosti«
Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti, je zanimanje za projekt veliko. Projekt po njegovih besedah poteka, v zadnjem mesecu so še pospešili aktivnosti. »Radi bi vas pomirili, da pravzaprav ni še nič izgubljenega, saj smo popolnoma v skladu s časovnico,« je zagotovil okoli 50 udeležencem današnjega posveta na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
V naslednjih korakih bo potrebno določiti vsebinska področja, pripraviti gradivo za vlado, kjer bo določena vloga podjetij, distributerjev in države. Konkreten načrt naj bi bil pripravljen do začetka oktobra, ko bo predsednik vlade Miro Cerar obiskal Japonsko.
Po besedah v. d. direktorja agencije Spirit Gorazda Miheliča je ključno, da se čim prej uskladijo interesi podjetji in elektrodistributerjev. Opozoril je tudi na tveganja pri dodeljevanju evropskih sredstev v konkretnem projektu.
Predsednik GZS Samo Hribar-Milič pa je vlado pozval, naj pokaže, da je pripravljena »dati korenček« in gospodarstvu tako pomaga, da se organizira, kot se je npr. v primeru kompetenčnih centrov.
Pismo o nameri za izvedbo projekta sta maja lani podpisala v. d. direktorja agencije Spirit Slovenija Tomaž Klemenc in izvršni direktor japonske agencije za napredne energetske in industrijske tehnologije (Nedo) Hiroši Kunijoši.
V današnji razpravi je sodeloval tudi predstavnik Neda Marko Kompale. Izrazil je zadovoljstvo, da je »dozorelo spoznanje, da je treba stvari konkretizirati« in jih pripeljati do zagona projekta.
Projekt pametnih skupnosti naj bi predstavljal enega večjih projektov pametnih omrežij v Evropi. Obe državi bosta v skladu z dogovorom v projekt vložili po polovico tehnologij in polovico finančnih sredstev.
