»Negotovost naj poveže Evropo«

Minister Schelling: Velika Britanija bo izstopala pet let. Guverner Nowotny: Obrestne mere bodo višje, tudi dobički bank.

Objavljeno
17. januar 2017 21.01
Nejc Gole
Nejc Gole
Dunaj – Leto 2017 bo v znamenju številnih negotovosti: kako po potekal izstop Velike Britanije iz Evropske unije, kaj po prinesel Donald Trump, kako se bodo odločali volivci v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, morda tudi v Italiji. Tudi v znamenju teh opozoril poteka konferenca Euromoneyja.

V zadnjih dvanajstih mesecih se je zgodilo mnogo sprememb, ki vzbujajo negotovost, od brexita, dogajanj na valutnih trgih, zmage Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah, negotovost še vedno povzroča migrantska kriza, je na konferenci Euromoneyja (britanske finančne revije) našteval avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling.

Trumpove grožnje vznemirjajo gospodarstvenike

Kakšne bodo posledice teh dogodkov, se je vprašal minister. Ni namreč še znano, kako bo potekal izstop Velike Britanije iz Evropske unije – po njegovem mnenju ta proces ne bo trajal dve leti, ampak pet. Ni niti jasno, kaj točno pomeni 50. člen pogodbe EU, niti, ali je mogoče voditi pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU hkrati s pogajanji o bodočem sodelovanju z Otokom. »Kakšna bo Evropska unija po brexitu, bolj povezana ali manj,« se je vprašal Schelling in dodal, da se utegne Evropi zgoditi učinek domin, če ne najde rešitve.

Prav tako po njegovem mnenju ni jasno, kaj za Evropo in njeno gospodarstvo pomeni Donald Trump, ki želi narediti »Ameriko znova veliko«. Govorci so na konferenci spomnili na Trumpove grožnje z začetka tega tedna z dajatvami pri uvozi nemških avtomobilov v ZDA, narejenih v Mehiki.

Protekcionizem omejuje izvoz in je tveganje za evropsko gospodarstvo, je dejal Bas Bakker iz Mednarodnega denarnega sklada. Ta je kot tveganje za države iz jugovzhodne Evrope izpostavil tudi morebitno upočasnitev širitve Evropske unije.

Mednarodni denarni sklad v svoji napovedi v ponedeljek ni spremenil pričakovanj glede svetovne gospodarske rasti, ki naj bi letos dosegla 3,4-odstotno gospodarsko rast. Za 0,1 odstotne točke pa so na 2,3 odstotka izboljšali napoved rasti gospodarstva ZDA, medtem ko naj bi evrsko gospodarstvo zraslo za 1,6 odstotka, kar je prav tako 0,1 odstotne točke več kot pri zadnji napovedi.

Več Evrope, ne manj

Poleg opozoril o negotovosti pa so se na konferenci slišali tudi optimistične misli. »Glede dogajanja v regiji srednje in vzhodne Evrope sem optimističen. Regija raste hitreje od zahodne Evrope,« je poudaril predsednik uprave Raiffeisen Bank International Karl Sevelda. Težava pa je po njegovih besedah nacionalizem: »Negotovost v ZDA naj spodbudi Evropo k večji enotnosti. To je edina priložnost za Evropo, da je globalni igralec. Povezovanje višegrajskih držav je neumnost, potrebujemo več Evrope, ne manj.«

Sevelda je poudaril, da se razmere v Rusiji, predvsem zaradi višjih cen nafte, izboljšujejo, njihovo bančno okolje je po zaprtju nekaterih slabših bank spet bolj prijazno: »Na žalost pa Rusija ni izkoristila nizkih cen nafte, da bi prestrukturirala svoje gospodarstvo.«

Dobičkonosnost bank se bo izboljšala

Schelling je kot velik problem evropskega bančnega sektorja izpostavil visok delež nedonosnih terjatev v mnogih državah, denimo Italiji, ki zmanjšujejo dobičkonosnost bank: »V Evropi nimamo krize bank, ampak krizo dobičkonosnosti bank.«

Tudi guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny se je strinjal, da so slabi krediti vse večja težava v Evropi, vendar predvsem zato, ker je ta težava z bančno unijo bolj opažena. Nowotny je sicer prepričan, da se bodo obrestne mere zvišale, kar bo tudi ugodno vplivalo na dobičkonosnost bank.

Dovolj velika dobičkonosnost je izziv za banke tudi po besedah vodje divizije CEE v banki UniCredit Carla Vivaldija. Po njegovem so banke v regiji CEE (srednja in vzhodna Evropa) izboljšale upravljanje tveganj in v nekaterih državah, med drugim v Sloveniji, močno znižale raven slabih terjatev v portfeljih.

Tako kot so spremembe doživeli glasbena industrija, časopisi in tako dalje, so spremembam podvržene tudi banke, je poudaril Vivaldi in kot izziv izpostavil digitalizacijo. Banke imajo stranke in kapital, finančno tehnološka podjetja (fin-tech) pa ideje, zato je med njimi potrebno sodelovanje.