Negotovost se povečuje, a Sloveniji ne kaže slabo

Portorož – Protekcionistične posledice brexita in izvolitve Donalda Trumpa so lahko nevarne za majhno in odprto ekonomijo, kot je slovenska, a vsaj leta 2017 naj bi jih ne bilo, meni ekonomist Veljko Bole, višji sodelavec EIPF.

Slovenija naj bi prihodnje leto predvidoma dosegla 2,4-odstotno gospodarsko rast, podobno kot letos, in imela nekoliko višjo 1,3-odstotno inflacijo, je Bole napovedi za prihodnje leto predstavil na portoroški poslovni konferenci, ki poteka v organizaciji ljubljanske ekonomske fakultete in časnika Finance. Cene surovin se bodo prihodnje leto prvič po štirih letih zvišale, najbolj, za 18 odstotkov, naj bi se podražila nafta. Za Slovenijo so ta čas spodbudna tudi izvozna naročila, kjer imamo boljše obete od povprečja evroobmočja. Po višini zunanjetrgovinskega presežka je Slovenija zdaj na visokem četrtem mestu v EU. A ker izvozna rast ne bo trajala v nedogled, bi morala politika poskrbeti za rast dolgoročnega domačega trošenja, je prepričan Bole.

Ponekod se razmetava, krirugija v kolapsu

Na vprašanje programskega vodje konference Janeza Prašnikarja, kako ocenjuje vladna pogajanja z zdravniki in javnim sektorjem, je Bole pojasnil, da je v zdravstvu premalo denarja, saj zanj namenjamo manjši delež kot v primerljivih državah, »res pa se v nekaterih delih zdravstva z denarjem razmetava, drugje, recimo v kirurgiji, pa je kolaps. In če država ne želi dati več denarja za zdravstvo, je treba košaro zmanjšati, vse drugo pa prepustiti trgu«, je pribil Bole. Tudi Thomas Mayer, nekdanji glavni ekonomist pri Deutsche Bank, je na konferenci povezal dva ključna letošnja politična dogodka, brexit in zmago Donalda Trumpa v ZDA. V obeh primerih gre za politično posledico padca produktivnosti in posledično vse nižjih delavskih plač na zahodu v zadnjem desetletju, kar je povečalo negotovost volivcev in jih približalo populističnim politikom, ki so oznanjali bolj vase zaprto politiko, protekcionizem in tudi ksenofobijo.

Mayer: Pritrdite varnostne pasove

Trumponomika, ekonomska politika novoizvoljenenega ameriškega predsednika, bo po njegovem podobna reaganomiki v 80. letih prejšnjega stoletja, le da bo imela močnejše globalne posledice. Mayer ob napovedanih Trumpovih davčnih rezih in deregulaciji finančnega sektorja pričakuje zvišanje obrestnih mer (dolgoročne bi se zvišale bolj kot kratkoročne), podražitev državnega zadolževanja na finančnih trgih in močnejši ameriški dolar, ki bo ob ameriški fiskalni ekspanziji sicer najprej, na kratek rok, spodbudil globalno rast. Kasneje, ko v ZDA ne bo več prostora za ekspanzionistično ekonomsko politiko, pa se bodo gospodarske razmere poslabšale in ameriški recesiji, kot posledici močnega dolarja, bo sledila še svetovna, je pribil nemški ekonomist.

Vse to ima lahko razdiralne posledice za EU, spodbuja evroskepticizem, povečuje grožnjo, da bo Unija razpadla na nacionalne države. Prihodnjih 12 mesecev bo zelo zanimivih, pritrdite varnostne pasove, priporoča Mayer: decembra bo namreč referendum v Italiji, leta 2017 pa so volitve na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji. In kaj zdaj v takih razmerah vse večje nestabilnosti v Evropi in svetu Mayer priporoča Sloveniji? »Skupaj z drugimi majhnimi državami lobirajte, da bo Unija bolj stabilna in manj centralizirana.«

Nagrado časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu sta prejela Vladimir Rukavina in Darko Brlek, direktorja festivala Lent in Festivala Ljubljana.