Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je država decembra izbrisala še za 90 milijonov podrejenih obveznic Banke Celje, ostaja nejasno, zakaj je Banka Slovenije pri nekaterih podrejenih finančnih instrumentih zadržala izplačilo kuponov, pri drugih ne. Tudi pojasnila odgovornih o tem prinašajo več vprašanj kot odgovorov.
Spomnimo: Banka Slovenije je celjski banki 20. novembra lani izdala odredbo o posebnih ukrepih, s katero ji je odredila, da do odločitve evropske komisije o dopustni državni pomoči Banki Celje zadrži izplačilo glavnice in obresti podrejenih finančnih instrumentov. Morebitno izplačilo teh obveznosti bi lahko bil razlog za zavrnitev prošnje banke za državno pomoč, so takrat sporočili iz Banke Celje, ki je tako 26. novembra zadržala izplačilo kuponov obveznice BCE16 v vrednosti slabih dveh milijonov evrov. Ta vsota je bila nato decembra ob dokapitalizaciji banke skupaj z obveznico izbrisana.
Ene izplačali, druge zadržali
Obvezniški osmoljenci se zdaj sprašujejo, zakaj je Banka Slovenije zahtevala le zadržanje obresti na podrejeno obveznico BC16, ne pa tudi podrejeno obveznico BCE12. Celjska banka je namreč 15. junija lani lahko nemoteno izplačala kupone obveznice BCE12, čeprav je banka takrat že bila v postopku pridobivanja državne pomoči. Na finančnem ministrstvu so pojasnili, da so program prestrukturiranja za Banko Celje na evropsko komisijo poslali že 30. aprila lani, za program združene banke (z Abanko) pa 15. oktobra.
V Banki Slovenije pojasnjujejo, da je izplačilo kuponov za obveznice BC16 prepovedala, ker banka ni dosegala minimalnega kapitala oziroma je bilo njeno premoženje manjše od vseh obveznosti banke, hkrati pa so zasebni investitorji ustavili vse aktivnosti glede zasebne dokapitalizacije banke. Priznavajo, da je bil kapitalski položaj banke tudi junija 2014 praktično enak in so bili zato podani pogoji za ukrep prepovedi izplačila kuponov za obveznice BC12, vendar, pravijo, je banka v tistem obdobju vzporedno s postopkom državne pomoči opravljala tudi dodatne razgovore z zasebnimi vlagatelji, ki bi bili pripravljeni dokapitalizirati banko in »bi bila morebitna prepoved izplačila kuponov obveznice BC12 lahko ovira za uspešen zaključek pogajanj za zasebno dokapitalizacijo«.
Ali je evropska komisija zahtevala zadržanje izplačil kuponov za obveznice BCE16 in zakaj to junija lani ni bilo potrebno pri obveznicah BCE12, smo preverili to pri evropski komisiji. Po skoraj treh tednih so nam le odgovorili, da je bilo zadržanje kupona pri obveznicah BCE16 v skladu z evropskimi pravili o državni pomoči bankam iz leta 2013, a tudi izplačilo kupona obveznic BCE12 je bilo, zanimivo, po njihovem pojasnilu v skladu z omenjenimi smernicami. Pri tem so poudarili, da mora država takoj, ko so znane kapitalske potrebe banke, zagotoviti, da banka ne izplačuje t. i. diskrecijskih kuponov. Torej takšnih, katerih izplačilo lahko izdajatelj pod določenimi pogoji zadrži. To izrecno navajajo tudi omenjena pravila, vendar za hibridne finančne instrumente ali instrumente z diskrecijskimi izplačili.
Obveznici nista hibrida
A tukaj se pojavi nova nejasnost. Kuponi obeh omenjenih podrejenih obveznic namreč niso bili diskrecijski, ampak je njihovo izplačilo za banko obvezno. V prospektu obveznic BCE16 je celo izrecno zapisano, da vplačane obveznice niso na razpolago za kritje izgube delujoče banke.
Banka Slovenije pritrjuje, da obveznici BCE12 in BCE16 ne štejeta med hibridne instrumente, ampak med instrumente dodatnega kapitala. Izplačila v povezavi s temi instrumenti pa da lahko BS prepove zaradi zaščite deponentov banke z izdajo posebnega ukrepa nadzora.
Za dodatna pojasnila smo prosili tudi evropsko komisijo, a odgovora nismo dočakali.
