Tiskane izdaje
Sodnih epilogov je še vedno malo, saj so sodišča od leta 2012 izdala le sedem sodb. Za zdaj ni bil obsojen nihče od glavnih bankirjev.
O aktivnostih v zvezi s preiskovanjem sumov kaznivih dejanj na bančnem področju bodo danes na skupni seji razpravljali tudi člani parlamentarnih odborov za pravosodje in notranje zadeve.
Iz odgovora, ki ga je vlada pripravila na poslansko vprašanje o vloženih ovadbah in odškodninskih tožbah na bančnem področju, je mogoče ugotoviti, da so banke v letih 2013 in 2014 prijavile 82 kaznivih dejanj proti 116 osebam. Kazniva dejanja so prijavile Banka Slovenije, NLB, NKBM, Probanka, Factor banka, Gorenjska banka, Banka Celje, Raiffeisen Banka, Hypo Alpe-Adria-Bank, Banka Koper in Poštna banka Slovenije. Specializirano tožilstvo in okrožna državna tožilstva so v zadnjih dveh letih skupaj prejela 134 kazenskih ovadb, v to pa niso vključeni podatki okrožnega državnega tožilstva, kjer po podatkih ministrstva za pravosodje obravnavajo še 34 zadev kaznivih dejanj goljufije.
Več kot pol milijarde škode
Na policiji pojasnjujejo, da hujše oblike kriminalitete, tudi bančne, preiskujejo prednostno, maja lani pa so sporazum o sodelovanju pri tem podpisali tudi z Banko Slovenije. V dveh letih so zaznali 180 sumov kaznivih dejanj, katerih škoda skupaj znaša dobrih 670 milijonov evrov. Največ, kar 93 primerov obravnava Nacionalni preiskovalni urad. Za 48 primerov je policija na pristojna državna tožilstva že podala kazenske ovadbe za dejanja, ki so povzročila za 140 milijonov škode, v 16 primerih pa ni ugotovila elementov kaznivega ravnanja.
Zloraba pravic
Na policiji ugotavljajo, da je najpogosteje obravnavano kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic v gospodarski dejavnosti. Bankirji so odobravali kredite brez zavarovanj in mimo pravil, prevzemali prevelika poslovna tveganja in sporno ravnali pri prodaji podrejenih obveznic, kreditojemalci pa so banki pogosto posredovali neresnične podatke o premoženjskem stanju.
S preiskovanjem teh poslov se pod okriljem specializiranega državnega tožilstva ukvarjata dve preiskovalni skupini, a kljub temu skoraj ni bilo sodb na tem področju. Iz poročila vlade je razvidno, da so bile do zdaj izdane tri sodbe v zadevah Okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici, od tega sta dve pravnomočni. Za katere primere gre, ne na tožilstvu ne na ministrstvu nismo izvedeli. Pet sodb naj bi bilo izdanih še v zadevah ljubljanskega tožilstva.
Minister za pravosodje in nekdanji šef Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič ugotavlja, da je bil pri preganjanju nepravilnosti in kriminala v bankah v zadnjih treh letih dosežen napredek, a da ta ni optimalen: »Na to kaže dolgotrajnost postopkov na eni strani in problemi v zvezi z DUTB na drugi strani.« Število ovadb je po njegovih besedah sicer impresivno, a samo po sebi ne pove nič, saj je kakovost teh ovadb in njihova možnost za uspeh različna. Skrb vzbujajoče se mu zdi, da celo v primerih, ki so se začeli pred leti, ni zadostnega napredka. »Res je, da gre za zadeve, s katerimi se tako policija kot tožilstvo srečujeta prvič. Gre za strokovno zahtevne zadeve, pogosto povezane s podatki, pridobljenimi z mednarodnim sodelovanjem, in razumljivo je, da je za postopke potreben določen čas. A vendarle po moji oceni trajajo predolgo,« meni minister in dodaja, da »moramo za to vsi narediti več«.
V bankah še vedno na sledi nepravilnostim
V NLB so samo lani identificirali 64 posameznih sumov kaznivih dejanj, ki so jih storile osebe zunaj in znotraj banke. Skupaj so Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in drugim enotam policije ovadili 62 oseb. Druga največja slovenska banka je na podlagi forenzične revizije v letih 2012 in 2013 vložila okoli 15 kazenskih ovadb in štiri odškodninske tožbe v skupni vrednosti 46 milijonov evrov proti nekdanjim odgovornim v banki in skupini NKBM. V Abanki pa pravijo, da za zdaj kazenskih ovadb ali odškodninskih tožb proti nekdanjim vodilnim niso vložili, a da vodijo vse ustrezne aktivnosti za zaščito interesov banke.
Pri vlaganju ovadb je aktivna tudi izredna uprava Factor banke. »Banka je na pristojne organe pregona proti članom bivše uprave banke in druge osebe vložila 13 kazenskih ovadb oziroma naznanil suma storitve kaznivih dejanj. Poleg tega je na pristojna sodišča proti članom bivše uprave banke vložila pet odškodninskih tožb,« so nam pojasnili v banki v nadzorovani likvidaciji. Vrednost oškodovanj znaša približno 87 milijonov evrov. »Ker je izredna uprava nepravilnosti zaznala v več primerih, banka aktivno pregleduje pravne podlage za vložitev dodatnih odškodninskih tožb in/ali kazenskih ovadb v še najmanj v 12 zadevah,« še dodajajo.
Ena prvih bank v Sloveniji, ki je začela vlagati tožbe proti nekdanjim šefom, je banka Hypo. Ta je julija 2012 vložila civilne odškodninske tožbe proti nekdanjim članom vodstva Hypo Alpe-Adria-Bank Božidarju Španu, Antonu Romihu, Andreju Potočniku, Andreju Lahu, Urbanu Golobu in Andreju Oblaku.
