Nesmotrnosti NLB pri upravljanju slabih terjatev

Ljubljana – Računsko sodišče je ugotovilo več nesmotrnosti pri poslovanju NLB, in sicer glede prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), pri izbiri zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju pogodb. Banki je podalo več priporočil.

Bančni kriminal je poleg gospodarske krize vzrok za luknjo v slovenskem bančnem sistemu, ki so jo s petimi milijardami evrov pokrili davkoplačevalci. Banke namreč niso dobile vrnjenih več milijard evrov posojil, ki so jih odobrile podjetjem.

Kljub prenosom slabih terjatev na DUTB ima slovenski bančni sistem ob Grčiji, Cipru, Italiji in Portugalski še vedno enega največjih deležev slabih posojil. To pa negativno vpliva na stroškovno obremenjenost in donosnost bank ter zavira kreditiranje, je na sredinem Dnevu slovenskih bančnikov opozoril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Slovenija je sicer ena od treh najuspešnejših držav v zmanjševanju nedonosnih terjatev, je dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Irena Sodin.

NLB pod drobnogledom državnih revizorjev

Upravljanje nedonosnih terjatev od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 v največji slovenski banki NLB je pod drobnogled vzelo računsko sodišče. V zvezi s prenosom nedonosnih terjatev na DUTB so ugotovili več nesmotrnosti, ki so se nanašale na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB, izbor komitentov za prenos pa je bil brez jasnih, vnaprej določenih meril. Poleg tega ni razvidno, kdo je bil odgovoren za sprejemanje odločitev.

Podrobnosti postopka prenosa terjatev na DUTB so sicer označene kot poslovna ali bančna skrivnost.

Skupina NLB je imela konec leta 2012 za 3,7 milijarde evrov nedonosnih terjatev. Po prenosu terjatev na DUTB jih je bilo konec leta 2013 še za 2,8 milijarde evrov oziroma 25,6 odstotka kreditnega portfelja. Bančna skupina je imela ob koncu letošnjega polletja še za 1,7 milijarde evrov slabih posojil, kar je 18 odstotkov v celotnem portfelju. Za 76 odstotkov teh ima banka že oblikovana pokritja. Računsko sodišče opozarja, da je delež slabih terjatev v NLB še vedno nad povprečjem evropskih bank, ki je pri 5,7 odstotka.

Kritični do ciljev za zmanjšanje slabih terjatev

NLB je lani pripravila ukrepe in cilje za zmanjšanje slabih terjatev do leta 2019. Po mnenju računskega sodišča cilji niso bili v celoti določljivi, za posamezne ukrepe niso bili določeni posebni kazalniki, ki bi omogočali učinkovitejše usmerjanje in spremljanje izvajanja ukrepov, cilji pa niso bili določeni za vse ukrepe, zato ni mogoče podati ocene uspešnosti izvedenih ukrepov. »NLB na strateški ravni ni določila končnega ciljnega obsega nedonosnih terjatev in kdaj naj bi ga dosegla,« so še poudarili.

Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, je revidiralo tudi upravljanje pogodb, pri čemer je prav tako ugotovilo nesmotrnosti. NLB pri povpraševanju po kompleksnejših storitvah potencialnim ponudnikom ni posredovala splošnih pogojev, pod katerimi bo sklenila pogodbo, standardne pogodbene sankcije niso bile opredeljene, metodologija za vodenje prihrankov se ni v celoti izvajala, sistem za ocenjevanje kakovosti in tveganosti dobaviteljev je sicer vzpostavljen, vendar banka ni ocenila vseh dobaviteljev.

Nesmotrnosti so bile tudi pri postopku izbire zunanjih izvajalcev za izvedbo storitev pregleda in preiskave slabih naložb NLB. Ta ni vnaprej opredelila vseh zahtev glede načina poslovanja, nato pa je nepričakovano razširjen obseg storitev od sklenitve pogodbe odvrnil najboljšega ponudnika. NLB poleg tega od ponudnikov ni pridobila ustreznega zagotovila, da so predložene reference ustrezne oziroma verodostojne, in ni preverila, ali ponudniki izpolnjujejo zahteve za kakovostno izvedbo pregleda.