Tiskane izdaje
Zmanjševanje proračuna gre predvsem na škodo integralnega dela. Med drugim pomeni, da je manj denarja za subvencioniranje zavarovalnih premij pri zavarovanjih pred naravnimi nesrečami, pa tudi, da ni denarja na postavki za pomoč ob morebitnih izjemnih dogodkih v kmetijstvu, za katere je sicer v okviru skupne kmetijske politike EU dovoljena enkratna finančna pomoč »de minimis«.
Sankcije za pridne
Da ta proračun nima več nobenih mehanizmov pomoči, ki je dovoljena in se jih druge države v EU poslužujejo, je v razpravi opozoril direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik in vprašal, kakšen neki bo odziv države, ko se bo zgodila prva večja naravna nesreča. »Kaj če pride do pomora živali in plačila odškodnin ne bodo možna. Kaj če se kaj zgodi v sektorju mleka?« je spraševal Ravnik in obenem opozoril, da bo »prišlo do notranje redistribucije«, da bodo družinske kmetije po novem dobile manj denarja ter da ni dobro, ker je načrtovanih več glob, ker da bodo »še tisti, ki delajo, bolj sankcionirani«.
Strah pred posledicami padca mlečnih kvot
Čeprav se sredstva za kmetijsko ministrstvo znižujejo le za 0,6 milijona evrov, kot je nekajkrat poudaril minister Dejan Židan, je dejstvo, da se kmetijstvo kljub temu sooča z negotovostmi. Zaveda se, da je kmete strah zaradi nove skupne kmetijske politike, zaradi bližnje ukinitve mlečnih kvot in posledic, »ko ne vemo, ali bo padel ruski embargo«, bojijo pa se tudi novih davkov (davek na nepremičnine, katastrski dohodek).
Z novo skupno kmetijsko politiko bodo kmetije lahko dobile skoraj toliko denarja kot doslej, le prave ukrepe, za katere so zagotovljena sredstva, morajo izbrati, je minister Dejan Židan odgovarjal poslancem, ki so opozarjali na spremembe. Zagotovil je, da se z načrtovanimi davčnimi spremembami (nepremičninski davek), ne bo kaj bistveno spremenilo pri obremenitvi kmetov.
Ker je med kmeti kar precej razburjenja povzročila odločitev vlade o znižanju sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijstvu, je Židan pozval, naj se zavarujejo pred ekstremnimi škodnimi pojavi, pri katerih škoda znaša 70, 80 ali celo 100 odstotkov. Te premije so precej nižje kot premije za splošna in širša zavarovanja, ob ekstremnih pojavih pa rešujejo kmetem, je dejal minister.
Administrativne ovire
Poslanec SDS Zvonko Lah je opozoril, da je treba zvišati samooskrbo Slovenije, kar pa bo težko ob nespremenjeni in preveč administrativno zakomplicirani politiki. Očital je, da je zelo malo narejenega za poslovno okolje, kakršnega potrebuje kmetijstvo, ko se ne ve za leto dni naprej, kako in kaj.
Tudi poslanka ZL Violeta Tomić je pozvala k večji samooskrbi. Ministra je vprašala, kaj bi storil, če bi imel na voljo toliko denarja, kot bi želel. Odgovoril ji je, da bi denar namenil za interventne ukrepe, da bi bili bolj varni. Če se bo zgodilo karkoli hujšega, namreč ministrstvo kmetom ne bo moglo finančno pomagati.
