Tiskane izdaje
Povsem običajno je postalo, da z mobitelom preverimo vremensko napoved ali se prepričamo, da na naši načrtovani poti ni prometne gneče. Uveljavlja pa se naslednja pomembna uporaba (aplikacija). Telefon bo postal naša denarnica, v njem bomo »hranili« nadomestke sedanje gotovine in plačilnih kartic – ter jih seveda tudi uporabljali.
V Evropi obstaja okoli 50 rešitev, ki omogočajo plačevanje najrazličnejših storitev z elektronskim denarjem. »Izrazit zmagovalec je Danska, kjer ima njihova najuspešnejša različica mobilne denarnice 3,5 milijona uporabnikov. To pomeni veliko večina prebivalcev, ki imajo bančni račun. Tam se je to uveljavilo, po mojem mnenju tudi zato, ker je tamkajšnja mobilna rešitev zelo osredotočena na to, da bo Danska postala družba brez gotovine. Tam na primer lahko kupite z mobilnim telefonom tudi publikacijo, kot je pri nas Kralji ulice. To pomeni, da so v družbo tako vključeni tudi brezdomci. Če take robne pogoje rešite z mobilno denarnico, lahko spremenite uveljavljeno pojmovanje denarja in plačevanja,« razmišlja Matjaž Čadež.
Sogovornik, ki se je z sodobnimi tehnološkimi rešitvami za bančništvo ukvarjal že v podjetju Halcom, je ustanovitelj podjetja MBills. To je razvilo inovativno platformo za mobilno plačevanje, njihov cilj pa je ambiciozen – postati tako preprost in priročen pri izvajanju plačil, da bo denarnico v žepu nadomestil mobitel.
Zakaj menite, da so plačilne aplikacije, mobilne denarnice, kot je Hal mBills, perspektivne?
Obetavne so, ker so stari sistemi dosegli svoj vrhunec. Plačilne kartice, če na primer govoriva o njih, se na podlagi starih infrastruktur ne morejo na varen način razvijati tudi na področju spleta ali oddaljenega plačevanja. Temeljijo na tem, da kartico uporabiš na terminalu POS in je to varno. Ko pa greste na splet, se je treba prijaviti, se registrirati, nekako izdati podatke svoje kartice, pojavi se vprašanje, ali to lahko kdo zlorabi. Po drugi strani pa s karticami nekomu drugemu ne moremo preprosto nakazati denarja, potrebujem neki dodaten postopek. Z mobilnim telefonom, ki je majhen računalnik, lahko delate vse. Mislim, da je z njim mogoče doseči tudi to, da gotovine ne bomo več potrebovali.
Je plačevanje z mobilnim telefonom res lahko varnejše od sedanjih kartic?
Prepričan sem, da je varnejše. Prepričan pa sem tudi, da se bodo začeli napadi tudi na ta sistem. Vendar je trenutno za plačila celo varneje uporabljati telefon, kot imeti elektronsko banko na računalniku. V računalnik vam lahko vdrejo. V mobilni telefon najbrž tudi lahko vdrejo, vendar množično teh poskusov do zdaj ni bilo. Tudi varnost, enkripcija podatkov z mobilnega telefona proti sistemu je, kot vse kaže, celo močnejša kot na računalnikih. Mobilni telefon imaš poleg tega pri roki in te vsak trenutek lahko opozori, če gre kaj narobe. Če pa imaš računalnik prižgan doma in nikogar ni zraven, lahko vdrejo v spletno banko in tudi ukradejo denar.
Kaj pa, če ukradejo telefon, ali ga izgubiš, ali se pokvari?
Večina zdravih aplikacij ne hrani podatkov na telefonu, shranjeni so v varnem oblaku, in če telefon izgubiš in hoče kdo z njega pridobiti podatke, jih ne more dobiti. Druga stvar je varovanje dostopa do telefona. Večina uporabnikov ga varuje, da ga lahko sploh začne uporabljati, na primer s prstnim odtisom ali s pin-kodo, dodatno je varovan še vstop v mobilno aplikacijo.
Hal mBills je razmeroma nova aplikacija. Kako razširjena je njena uporaba?
Podjetje MBills je v bistvu start-up. Obstaja leto in pol. Aplikacija se gotovo širi počasneje, ko bi si želeli, še vedno pa se širi s kar veliko hitrostjo. Obvladujemo kar veliko podatkov. O številkah pa raje ne bi govoril, zanje je še prezgodaj. Trend pa je močno naraščajoč. Vemo, da sami kot majhno podjetje ne moremo hitro spremeniti navad ljudi, saj je zadržanost do novih stvari v Sloveniji večja, kot je v marsikateri drugi državi. Na primer, MobilePay na Danskem je eno najpopularnejših mobilnih plačevanj v Evropi. Ta aplikacija je prišla na trg približno dve leti pred Hal mBills. Ampak že prvi dan, ko so jo objavili, se je prijavilo 25.000 ljudi. Če bi jih v Sloveniji toliko dobili v enem dnevu, se za prihodnost ne bi več bali.
Zakaj pa je odnos Slovencev do novosti pri plačevanju tako drugačen kot, recimo, na severu Evrope?
Nekaj let sem živel na Švedskem in nekoliko poznam njihovo kulturo. V teh državah obstaja velika stopnja spoštovanja in medsebojnega zaupanja. Tam ljudje privzeto mislijo, da so tisti, ki pridejo na trg z novo rešitvijo, pošteni. Zato jim zaupajo. Pri nas pa se zdi, da je to prav obratno. Pri vsaki novosti zato vlada strahotna skepsa.
Plačila s Hal mBills so od pred kratkim mogoča za storitve javne uprave, »vzamejo« ga nekateri vrtci, gostinski lokali, spletne trgovine ... Katerim vrstam uporabe je namenjen?
Aplikacijo smo načrtovali z namenom, da boste lahko plačali popolnoma vse. Najprej smo imeli veliko ambicijo, da bi posegli v plačevanje mesečnih položnic, ker je to mogoče zelo poenostaviti. Druga stvar je bila, da smo uvedli preprosto nakazilo prijatelju samo s tem, da poznate njegovo telefonsko številko. Nadaljevali smo tudi na druga področja. Pri kar nekaj podjetjih in na spletnem portalu javne uprave lahko plačate s Hal mBills. Prednost je prav v tem, da se takrat, ko dobite račun, ni treba nikamor prijavljati, recimo z imenom ali s številko kartice. Slikate QR-kodo, ki je povezana z računom, in s tem plačate.
Ta QR-koda se generira individualno za vsak račun oziroma transakcijo?
Tako je. Naš sistem je povezan z e-trgovino in generira jo za vsako transakcijo posebej. Naslednje je vizija, za katero je tehnologija že na voljo … na primer, ogromno češenj v Sloveniji ostane neobranih, ker jih ne morejo prodati. Ko mi zorijo češnje, rečem, jutri jih bom obiral in vsem svojim kontaktom pošljem QR-kodo s sporočilom, če jih želite, jih naročite in plačajte, vam dostavim na dom. D
o večera tako lahko dobim že plačane češnje, točno določeno količino, ki jo potem oberem. Tudi cena je lahko primernejša, kot če jih moram prodati preprodajalcu. Gre za stvari, kjer želimo zbližati ponudnika nečesa in njegove kupce brez takih posrednikov, ki ne prinašajo velike dodane vrednostni. Načrtujemo tudi plačevanja s Hal mBills na blagajnah, kot so trgovine, saj aplikacija omogoča tudi izdajo računa, ki je davčno veljaven. Praktično to pomeni, da za plačila, opravljena s Hal mBills ne bo več treba natisniti računa.
Je to zamisel, ali stvar, ki je s finančno upravo že usklajena?
Finančni upravi smo rešitev že predstavili in videli so, da je to absolutno veljaven račun, vsebuje vse elemente, ki jih davčna inšpekcija potrebuje, da preveri plačilo.
Ta račun bo torej elektronsko shranjen?
Tako, elektronsko je shranjen pri nas, ampak uporabnik ga lahko prikaže na svojem mobilnem telefonu inšpektorju, če je to treba.
Ga lahko tudi natisne?
Ne samo natisne, tudi pošlje ga lahko po e-pošti, mi ga lahko tudi digitalno podpišemo kot potrdilo, da je zadeva plačana. S to rešitvijo je na tem področju dosežen zelo velik napredek. Načrtujemo tudi, da bomo mobilno denarnico razširili tudi z nekaterimi vrstami kredita ali plačil z odlogom, tako da bo mobilno denarnico mogoče hitro napolniti. Če upoštevam te funkcionalnosti, naša rešitev že nekoliko prekaša MobilePay na Danskem, ki se je tako dobro uveljavil. Prepričan sem, da bo tudi Hal mBills uspelo, samo malo več časa potrebuje.
Kakšno pa je razmerje med uporabnikom Hal mBills in banko, kjer ima tekoči račun in denar?
Uporabnik Hal mBills ima lahko račun pri katerikoli banki. Če želite napolniti klasično denarnico, greste na bankomat, dvignete denar in ga date v denarnico. Hal mBills je nekaj podobnega, denar vanj prenesete s svojega tekočega računa. Lahko enkrat mesečno z določeno vsoto, ali pa tudi večkrat.
Kakšni pa so transakcijski stroški za plačila prek Hal mBills?
Vsa plačevanja v gostinskih lokalih, v e-trgovinah, s pomočjo QR-kode so brezplačna. Zaračunavamo plačevanje mesečnih položnic, saj moramo tudi mi plačevati bančnemu sistemu stroške, polnjenje mobilne denarnice z bančnega računa in prenos z mobilne denarnice na bančni račun. Pri drugih stvareh pa prihodek pridobivamo od trgovcev – je pa to zanje neprimerno cenejše kot v primeru kartic.
Pri plačilnih karticah so provizije lahko tudi nekaj odstotkov, kako je pri vas?
Naš koncept je, da povečamo obseg poslovanja pri nizki ceni, ne pa, da imamo visoke provizije.
Pričakujete, da bodo mobilni sistemi plačevanja izrinili oziroma nadomestili zdaj uveljavljene sisteme, na primer kartice, bančni plačilni promet?
Beseda izriniti mislim, da prava. Ljudje imamo različne navade, interese, zato sem prepričan, da bodo ti sistemi še zelo dolgo sobivali. Verjamem, da bo dobra mobilna denarnica vsaj pri mlajših ljudeh prevzela ključno vlogo, saj bo vse v roki. Na istem mobilnem telefonu bodo na voljo vse transakcije, kot jih poznamo danes. Prav tako bodo prek telefona dostopni tudi računi, kar je recimo pomembno za uveljavljanje jamstva pri tehničnem blagu.
Kam vodi tak razvoj finančnih storitev? Se bo pomembnost bank zmanjševal?
Poglejte, zelo veliko govorimo o novih virtualnih valutah, ki temeljijo na tehnologiji blockchain. Veliko razmišljamo o tem, da bank ne bomo več rabili. Jaz sem absolutno nasprotnega mnenja. Bančni sistem je nujen za normalen razvoj sveta, ne samo gospodarstva.
Zato, ker v realnem svetu denar temelji na ustvarjeni vrednosti. Blockchaini v resnici niso valuta, so vrednostni papir, katerega vrednost nastane na podlagi ponudbe in povpraševanja. Gre za fiktivne vrednosti, kjer z marketingom v določenem trenutku lahko ustvarite neko neverjetno potrebo, da cena takega papirja raste. Še vedno pa velja, da ga vnovčimo v realnem denarju. Torej če bodo ljudje mislili, da realnega denarja nenadoma ne bo več, potem je jasno, da nič ne bo več stabilno.
Bančni sistem je tisti, ki prek uveljavljene regulacije denar ustvarja in ga hrani. Zato je nujen. Po drugi strani pa funkcij, kot je plačevanje, bančni sistem ne bo več imel. Opravljala jih bodo druga podjetja, ki pa bodo še vedno delovala na podlagi prenosa realnega denarja, ki bo še naprej vezan na banke. Sčasoma bo univerzalnih bank najbrž vse manj in manj, postale bodo specializirane in fokusirane za svoje tržne niše, kjer jih bodo drugi težko dosegli.
Pričakujete torej, da bodo šla plačila v celoti iz bančnega sistema? Kako hitro se bo to zgodilo? Se bo skoncentriral tudi trg ponudnikov plačil? Za kartično poslovanje vemo, da imamo le dva v resnici globalna igralca.
Nisem rekel, da bo plačilni sistem šel ven iz bank. Zmanjšal se bo njihov delež, ne verjamem pa, da se, recimo čez pet let, banke ne bi več ukvarjale s plačili. In če se primerjamo s karticami ... Mastercard in Visa sta uspešna, ker je že nastala potreba, da zmanjšujemo poslovanje z gotovino. Po drugi strani je njuna vizija in moč, da sta vzpostavila svetovno infrastrukturo. Če imate kartico, ki je izdana v Sloveniji, z njo pa plačate v Ameriki, mora transakcija steči po celotnem sistemu. Ko govorim o mobilnem plačevanju, teh potreb ni več.
V smislu infrastrukture?
Tako je. Tudi v Ameriki, recimo, se boste povezali z Hal mBills, s svojim domačim ponudnikom.
Ker to v bistvu omogoča telekomunikacijski operater?
Tako je. In plačilo boste lahko opravili tudi v neposrednem odnosu z enim od njihovih ponudnikov mobilnih plačil. Prepričan sem, da se bo prej ali slej zgodilo, da nam ne bo treba več okrog hoditi z bankovci ...
... ki jih bo nadomestil mobitel?
Tako je. Niti kartic ne bo več treba, niti kartic zvestobe, postopno bo vse na telefonu.
