Tiskane izdaje
Če se delnice ne cenijo iz jasnega razloga - kupujete ali se vsaj izognite prodaji
Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi: Večji padci, pa tudi rasti na borzah so vselej posledica presenečenj, saj so znane informacije v največji meri že vsebovane v trenutnih ravneh cen. Povedano drugače, težko kdor koli zagotovi, da bodo tečaji delnic padli ali rastli, trenutne ravni cen so konsenz stav na rast oziroma padce cen delnic vseh tržnih udeležencev.
Če gledamo daljše časovno obdobje, lahko ugotovimo, da se podobni padci tečajev delnic kot smo jim priče v zadnjih tednih, v poprečju zgodijo pogosteje kot enkrat na tri leta. Torej težko trdimo, da so nepričakovani. So pa v vsakem danem trenutku pričakovani z nizko verjetnostjo.
Napoved, kako nizko lahko delnice še padejo, je odvisna zlasti od dveh dejavnikov: vpliva nedavnih padcev na tečaje nekaterih drugih delnic (denimo upad cen nafte negativno vpliva na bančni sektor zaradi povečanja verjetnosti nastanka slabih posojil, danih naftnim družbam v preteklosti), zlasti pa od novic oziroma presenečenj.
V razmerah splošnega pesimizma in strahu med vlagatelji bodo bolj na udaru tečaji družb, katerih vrednost temelji na visokih pričakovanjih o bodoči rasti dobičkov, manj pa bodo na udaru družbe, ki izplačujejo višje dividende in s tem nudijo neko večjo stopnjo gotovosti vlagateljem. Se pa tržni sentiment lahko zelo hitro obrne. Spomnimo se na primer poletne korekcije in kako so se ravni tečajev v nekaj mesecih, že do konca novembra vrnile na nivoje pred tem.
Vlagateljem svetujemo, da razmere, ko tečaji delnic ne padajo iz nekih posebej jasnih oziroma enoznačnih razlogov, izkoristijo za povečanje deleža tveganih naložb med vsemi naložbami, če pa jih je tega preveč strah, naj se vsaj izognejo paničnim prodajam, ki so bile v preteklosti dokazano škodljive - visoki padci tečajev delnic so namreč kar pogosti, a so delnice kljub temu pričakovano bolj donosna naložba.
Zavedati se je treba, da so tudi kot posledica nedavnih padcev delnice na večini ključnih svetovnih trgov spet postale nadpovprečno ugodno vrednotene.
Gospodarstvo je v boljšem položaju kot so prepričani pesimisti
Aleš Šoba, upravljavec - analitik, KBM Infond: Dogajanje na trgih kapitala, še posebej siloviti padci na delniških trgih in rekordno nizki zahtevani donosi državnih obveznic, nakazujejo na velik strah vlagateljev, da se globalno gospodarstvo bliža ponovni recesiji oziroma da smo na pragu nove finančne krize na ravni tiste iz leta 2008.
Izvor negotovosti so ohlajanje kitajskega gospodarstva, hitra rast zadolženosti držav v razvoju, močan ameriški dolar ter kolaps cen surovin, na čelu z nafto. Predvsem izjemen padec cen nafte (ki bi moral pozitivno vplivati na globalno gospodarstvo) je močno vznemiril finančne trge, saj mnogi v tem vidijo zametke gospodarskega ohlajanja.
Kljub povečani negotovosti ocenjujem, da je svetovno gospodarstvo, predvsem razvita gospodarstva, v mnogo boljšem stanju kot so prepričani pesimisti, ter da problemi v državah v razvoju, na čelu s Kitajsko, niso neobvladljivi. Tudi nizke cene nafte se bodo na koncu izkazale za eno večjih daril tako za potrošnike kot za podjetja.
Osrednji delniški indeks MSCI World je od vrha v aprilu 2015 izgubil 20 odstotkov, kar pomeni, da gre za največji padec po letu 2011 (-21,5 odstotka v evrih). Moje stališče je, da tako gospodarsko okolje kot vrednotenja delniških trgov ponujajo vlagateljem solidne pričakovane donose in da prodaja v tem trenutku ni priporočljiva. Morajo pa vlagatelji vzeti v zakup, da bo volatilnost na trgih ostala visoka, kar pomeni, da novi padci kratkoročno niso izključeni.
Delnice, kot vedno, ostajajo primerna naložba za tiste vlagatelje, ki so pripravljeni za višje donose na dolgi rok, kratkoročno prestati večje padce. Trenutno dogajanje na trgih je znova idealna priložnost, da si vlagatelji odgovorimo na to vprašanje in ponovno ocenimo, ob kakšnem deležu delnic v lastnem portfelju še mirno spimo.
Delnice na posameznih trguh so zelo poceni, to ne more biti razlog zakorekcijo
Luka Flere, direktor naložbenega sektorja, KD Skladi: Cikli so sestavni del borznega dogajanja in današnje dogajanje na mednarodnih kapitalskih trgih nas ne sme presenetiti, tudi če je nihajnost tečajev višja od pričakovane.
Vzrokov za trenutni zdrs tečajev je več, izpostavimo pa lahko nekoliko slabše makroekonomske podatke o stanju v svetovnem gospodarstvu, negotovost povezano s stanjem v kitajski ekonomiji in depreciacijo njihove valute ter padec cen energentov. Vse to je vplivalo na sentiment vlagateljev, ki so v okolju visoke nihajnosti spet postali previdnejši in nenaklonjeni sprejemanju bolj tveganih naložbenih odločitev.
Vrednotenja na delniških trgih niso izjemno visoka (precenjenost delnic bi običajno lahko bila razlog za znižanje tečajev), nasprotno - določeni segmenti, recimo delniški trgi držav v razvoju so gledano zgodovinsko celo zelo poceni. To pomeni, da v vrednotenjih ne moremo iskati razlogov za takšen padec cen. V prihodnje bo veliko odvisno od poslovanja podjetij, torej njihove dobičkonosnosti, ki pa je seveda zelo ciklična in povezana s širšim stanjem v gospodarstvu, za zdaj pa poslovanje podjetij ostaja solidno.
Obvezniške naložbe so pod močnim vplivom različnih politik centralnih bank. Padec cen nafte in depreciacija kitajske valute negativno vplivata na inflacijo, kar podpira nadaljevanje vodenja stimulativne denarne politike evropske in japonske centralne banke. Za ameriško centralno banko pa pričakujemo postopno dvigovanje obrestnih mer, čeprav so analitiki, če gledamo tržna pričakovanja, nad tem že obupali in trenutno prevladuje mnenje, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer letos ne bo več.
Nihajnost delniških trgov za vlagatelje ne sme biti presenečenje, zato je pa še toliko bolj ključno, da si vsak posameznik oblikuje razpršen portfelj naložb, s katerim lahko mirno spi, ki izhaja iz obstoječega premoženja in, ki upošteva oceno kratkoročnih in dolgoročnih potreb po likvidnih sredstvih, časovni horizont varčevanja, naložben cilj, ter tudi in predvsem odraža vlagateljevo toleranco do tveganja.
Nizka cena energentov bo pomagala podjetjem v zahodni Evropi
Klemen Furlan, vodilni analitik, Finančni trgi: Trenutno investitorji iščejo varnost pred donosi. Kako dolgo bo tako, je težko napovedati. Pomemben dejavnik ostaja cena nafte, ki z nižanjem kratkoročno vpliva tudi na padanje cen globalnih delniških trgov. Ocenjujem, da je zdaj veliko odvisno tudi od tehnološkega sektorja v ZDA in reakcije vlagateljev na padce v tem sektorju.
Prelom v sektorju tehnologije, ki je do zdaj vlekla indeks S&P 500 navzgor, se je zgodil z velikim padcem delnic podjetja LinkedIn, ki je ob povprečnih četrtletnih rezultatih in slabih napovedih izgubilo skoraj polovico vrednosti. To je povzročilo velik nemir pri vlagateljih v že tako drage delnice v tehnološkem sektorju.
Trgi, ki so najbolj na udaru, so trgi v razvoju in trgi držav, ki so močno odvisne od cene surovin (predvsem nafte). Vlagateljem svetujem, da se tem trgom za nekaj časa izognejo. Tisti, ki pa že imajo denar naložen v teh regijah, pa imajo dve možnosti. Zaradi velikih padcev lahko počakajo in investirajo na daljši rok ali pa prestavijo svoja sredstva v trge, kjer je pričakovati stabilnejše razmere.
Osebno stavim na podjetja v zahodni Evropi, ki jim bo nizka cena energentov pomagala pri zniževanju stroškov, poceni evro pa zagotovil cenovno dostopnost izdelkov iz Evrope. Monetarna politika Evropske centralne banke pa ostaja za skoraj nedoločen čas izjemno vzpodbudna. Morebiten dejavnik, ki bi znal Evropske trge pognati v rast je marčevsko zasedanje ECB, kjer se pričakuje še bolj ohlapno monetarno politiko z možnostjo uvedbe negativne ključne obrestne mere.
