Tiskane izdaje
Ljubljana - Banke v okolju nizkih obrestnih mer in nizkih donosov iščejo alternativne donose in se izpostavljajo višjim tveganjem, je na Bančni konferenci opozorila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić.
Pojavila sta se obrestno tveganje in tveganje stabilnosti virov, je poudarila viceguvernerka. Zato se po njenih besedah postavlja vprašanje, kako glede na okolje nizkih ali negativnih obrestnih mer spremeniti poslovne modele, da bodo ohranjale primerno donosnost.
Da so razmere težavne za banke je opozoril tudi direktor Združenja bank Slovenije France Arhar: »Čeprav so razmere v makroekonomskem okolju ugodne, so razmere v okolju ničelnih oziroma negativnih obrestnih mer za banke precej težavne. Banke in ostali vlagatelji iščejo nove naložbe, ki jih sprejemajo z večjim tveganjem, saj le tako lahko ustvarijo donose, ki so jih ustvarjali pred tem obdobjem.«
Določene obremenitve za banke predstavljajo tudi novosti bančne unije, je poudarila Mejra Festić. Stebri bančne unije so enotna pravila za reševanje bank, enotni nadzor in shema za jamstvo vlog.
Bančno unijo je predstavila predsednica enotnega odbora za reševanje bank Elke König: »Od začetka krize se je veliko spremenilo, banke so bolj varne ter imajo večji kapital in boljšo kakovost kapitala, poleg tega je boljši sistem nadzora.« Po njenih besedah je enotni sklad za ređevanje, v katerega se bo do leta 2024 nateklo 55 milijard evrov sredstev, zadnji izhod v reševanju banke: »Sklad ni namenjen reševanju strukturnih težav evropskih financ.«
Tretji steber bančne unije predstavlja shema za jamstvo vlog, pri katerem je po besedah Festićeve več odprtih vprašanj: »Države imajo različno stečajno zakonodajo in različne standarde nadzora manj pomembnih bank, zato je vprašanje, kako se lotiti zadnjega stebra. Mogoče je namreč, da bi se zbrana sredstva vedno namenila bankam, kjer je nadzor najbolj ohlapen.«
Banka Slovenije ocenjuje, da je smiselno upočasniti tempo gradnje evropske sheme za jamstvo vlog. Slovenija ima sicer tudi lasten sklad za jamstvo vlog.
Banke v okolju nizkih obrestnih mer in donosov iščejo alternativne donose in se izpostavljajo večjim tveganjem.
Foto: Mavric Pivk/Delo
Država najverjetneje ostala največja delničarka
Predsednik uprave SDH Marko Jazbec je povedal, da so za svoj načrt privatizacije NLB z javno ponudbo delnic (IPO) preizkušali teren v Londonu in da »so bili prvi odzivi relativno pozitivni, seveda pod pogoji, vezanimi na investicijsko zgodbo, ki jo poskušamo snovati z banko in svetovalcem«. Pohvalil je »zelo pozitivno delovno vzdušje« med SDH, NLB, svetovalcem Deutsche Bank in »vsemi drugimi svetovalci, ki bodo potrebni za dokončanje postopka privatizacije«. Po časovnem načrtu bodo jeseni testirali trg, cilj ostaja, da banko privatizirajo do konca 2017, potencialne investitorje pa bodo poskušali zlasti seznaniti, kakšno bo korporativno upravljanje NLB ob tem, da bo država Slovenija »najverjetneje ostala v njej kot največja delničarka«.
V SDH vztrajajo, da bodo kljub »nekaterim negativnim izkušnjam iz preteklosti« delnice NLB ponudili investitorjem na domači borzi in še na eni od mednarodnih borz - kje, še ni določeno. Jazbec napoveduje vroče poletje, ko bo ključna dobra priprava NLB na privatizacijo in izboljšanje nekaterih kazalnikov poslovanja: »Šlo bo za zelo intenzivno delo na terenu z investitorji, analitiki, upravljavci skladov, kjer bomo morali skupaj z upravo NLB zelo kredibilno prikazati prihodnjo zgodbo NLB, ki bo prepričala investitorje, da se jim naložba v NLB lahko samo izplača in da Slovenija misli resno,« je dejal in napovedal tudi spremembo plačne politike v NLB, s katero bi bili zadovoljni tako delničarji kot uprava. Jazbec meni, da lahko morebitne politične razprtije slabo vplivajo na prodajni postopek, ki da je zelo občutljiv na kakršnekoli slabe signale iz slovenskega okolja in da bodo v SDH poskušali ta tveganja absorbirati sami.
V SDH nameravajo vajo ponoviti pri zapovedani privatizaciji Abanke, kjer naj bi, tako Jazbec, prve aktivnosti začeli v dobrem letu dni. Mimogrede, NLB in Abanka zdaj skupaj predstavljata 17 odstotkov vrednosti državnega premoženja, ki ga upravlja SDH.
