Tiskane izdaje
Ljubljana – NKBM je po naših podatkih na okrožno in delovno sodišče v Mariboru vložila odškodninske tožbe zoper 20 oseb v skupni vrednosti približno 28 milijonov evrov. Pripravlja se še en paket odškodninskih tožb, s katerim bi banka tožila okoli 30 oseb, višina tožb pa naj bi bila še enkrat višja od prvega paketa.
Na podlagi ugotovitev forenzične revizije je mariborska banka na delovno sodišče vložila tri tožbe. S prvo je toženih šest oseb v skupni vrednosti skoraj 11,5 milijona evrov, z drugo prav tako šest ljudi v vrednosti 3,9 milijona evrov, s tretjo pa osem oseb z odškodninskim zahtevkom v skupni vrednosti dobrih 7,7 milijona evrov. Na okrožnem sodišču so nam pojasnili, da so prejeli eno tožbo. Ker tožba še ni bila vročena strankam, sodišče več informacij ne daje. Po naših neuradnih podatkih naj bi bila ta tožba »težka« okoli pet milijonov evrov.
Med toženimi sta tudi nekdanji prvi mož banke Matjaž Kovačič in članica uprave Manja Skernišak, ne pa tudi Andrej Plos, ki je prav tako sedel v upravi banke. Toženi so menda tudi nekateri direktorji sektorjev in drugi zaposleni v NKBM. Banki naj bi povzročili škodo zaradi neskrbnega odobravanja kreditov.
Podatkov o tožbah ne razkrivamo, ker ščitimo integriteto toženih oseb, odgovornih za škodo v preteklosti, pravi predsednik uprave NKBM Aleš Hauc in dodaja: »Vložen je bil šele prvi paket tožb, drugi paket sledi v prihodnjih mesecih. V njem bo število oseb in višina tožb precej višja.«
Bo 400 milijonov evrov dovolj?
Ernst & Young v banki trenutno pregleduje kakovost aktive, družba Oliver Wyman pa opravlja stresne teste. Od ugotovitev revizorjev bo odvisen tudi uspeh prodaje NKBM. Za nakup se namreč po naših podatkih resno zanima madžarska banka OTP, ki naj bi že opravila skrbni pregled NKBM. »Pogovarjamo se z dvema potencialnima strateškima partnerjema, pri čemer z enim zelo resno. Po pregledu bančnega portfelja in stresnih testih bodo dobili znamenje, ali naj nakupne postopke nadaljujejo ali ne,« pravi Hauc. Po njegovih besedah je namreč mogoče, da bodo pregledi pokazali na večjo potrebo po dokapitalizaciji, kot so trenutne ocene banke, to je 400 milijonov evrov. To bi se lahko zgodilo, če bi zunanji ocenjevalci ugotovili, da je vrednost zavarovanj banke precenjena. Hauc pravi: »Strateški partnerji bi se lahko odločili za neposredno dokapitalizacijo ali pa bi v banko vstopili po tem, ko bi kapital vplačala država.«
V novo organiziranost
Prihodnji teden, 1. oktobra, banka prehaja na novo organiziranost, s katero nameravajo na leto prihraniti do tri milijone evrov. Organizacijska struktura bo vitkejša, bolj učinkovita in varčnejša, našteva Hauc. Konkretno: manj bo delavcev z individualnimi pogodbami, direktorji bodo imeli manj ugodnosti, odgovornosti bodo bolj natančno definirane, v treh do štirih letih pa načrtujejo število zaposlenih zmanjšati za 300 do 400. Samo letos bo delo izgubilo sto zaposlenih, večinoma z mehkimi metodami. »S popisom poslovnih procesov smo ugotovili, da je na nekaterih področjih v banki premalo ljudi, na drugih pa preveč. Na komerciali trenutno ni toliko dela kot v preteklosti, a ne izključujemo, da bomo na tem področju ob gospodarski rasti spet zaposlovali. V podpornih službah pa načrtujemo prehod na nov informacijski sistem, kar bo tudi vplivalo na število zaposlenih,« pojasnjuje predsednik uprave NKBM. Ta napoveduje programe, s katerimi bodo odpuščenim v prihodnje pomagali najti novo službo ali ustanoviti podjetje.
Spreminja se tudi pristop banke do strank. Ustanavlja se divizija za velika podjetja. Za poslovanje z mikro, malimi in srednjimi podjetji ter samostojnimi podjetniki bodo skrbeli trije regijski poslovni centri, in sicer v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru. Na vprašanje, kdaj podjetja lahko pričakujejo večje kreditiranje, Hauc odgovarja, da mora banka zaradi zahtev evropske komisije zmanjševati bilančno vsoto: »Kreditiramo podjetja z dobrimi programi, zaradi zavez evropski komisiji pa ne moremo kreditirati toliko, kot bi sicer lahko.«
Banka zmanjšuje število podružnic za poslovanje s prebivalstvom s 15 na tri. Kaj pa bo s poslovalnicami? »Poslovalnice bomo zapirali tam, kjer niso dobičkonosne. Po drugi strani pa bomo odpirali nove, predvsem v urbanih središčih. Našo mrežo bomo zagotovo širili v osrednji Sloveniji,« odgovarja Hauc.
V Delu smo že poročali, da v banki vre med nekaterimi zaposlenimi, ki z anonimkami Haucu med drugim očitajo veliko zapravljivost. »NKBM je lani administrativne stroške glede na predlani zmanjšala za 12 odstotkov. Letošnjih stroškov pa ne moremo primerjati z lanskimi, saj ima banka veliko stroškov, ki jih v normalnih okoliščinah ne bi imela, in sicer za svetovalca za program prestrukturiranja, za izvedbo forenzične revizije, odvetniška pisarna je pripravila odškodninske tožbe, plačati pa moramo tudi preglede bank na zahtevo evropske komisije in ECB,« našteva Hauc. V centralni stavbi je banka postavila dve kadilnici, pri čemer je kadilnica, ki naj bi po anonimki stala 70.000 evrov, stala okoli 8000 evrov.
