Tiskane izdaje
Kot smo izvedeli od zanesljivih virov iz banke, je NKBM včeraj prejela še eno sodbo delovnega sodišča, v kateri je sodišče zavrnilo tožbo zoper nekdanje zaposlene in ugotovilo, da so delali zakonito in v interesu banke. V tem primeru je NKBM tožila člane kreditnega odbora, ki so odobrili obnovo dveh kreditov podjetjema Gradis Celje in Stavbar gradnje z očitkom, da so ravnali malomarno. Sodišče je po neuradnih informacijah banki naložilo plačilo 457.000 evrov sodnih stroškov.
Iz banke odgovarjajo: »Sodba delovnega sodišča še ni pravnomočna. Zato ni možno prejudicirati končnega izida ali razkrivati podrobnosti o aktualnih pravnih postopkih. Poudarjamo pa, da bomo na podlagi pravne presoje uporabili razpoložljiva pravna sredstva v okviru zakonskih rokov in pozitivne zakonodaje.«
To je že tretja tožba, ki jo je NKBM na delovnem sodišču v Mariboru izgubila zoper nekdanje uslužbence. Dve sodbi je sodišče na prvi stopnji zavrnilo novembra lani. Najprej je zavrnilo tožbo v višini 11,5 milijona evrov zaradi obnove kreditov Pom Investu in Celjski borzni hiši, nato pa še tožbo zoper nekdanje člane kreditnega odbora banke zaradi kredita Centru naložbam v višini 3,9 milijona evrov. Pri eni je sodišče banki po neuradnih informacijah naložilo plačilo dobrih 200.000 evrov sodnih stroškov, pri drugi pa skupaj 534.000 evrov stroškov. Sodbe še niso pravnomočne.
Tožbe je vložila uprava NKBM pod vodstvom zdaj že nekdanjega predsednika uprave Aleša Hauca, ki je banko vodil od aprila 2012 do aprila 2015, nato pa se je zaposlil v vodstvu Poštne banke Slovenije, ki spada v skupino NKBM. V tožbah nekdanjim zaposlenim očitajo negospodarno ravnanje pri podeljevanju kreditov in s tem oškodovanje banke.
Banka od svojih nekdanjih zaposlenih zahteva odškodnino v skupaj štirih ločenih postopkih, ki zadevajo istih pet spornih poslov kreditiranja Pom Investa, Celjske borzne hiše, Centra Naložb, Gradisa Celje in Stavbarja gradnje. Nekdanja člana uprave Matjaž Kovačič in Manja Skernišak sta tožena za celotni znesek 23,1 milijona evrov z eno tožbo, nekdanji delavci pa imajo ta znesek razdeljen na tri tožbe, vse so bile na prvi stopnji zavrnjene.
V tožbi proti Kovačiču in Manji Skernišak je banka uspešnejša, saj je okrožno sodišče v vmesni sodbi odločilo, da je tožbeni zahtevek po podlagi utemeljen, končne odločbe, v katerem bi sodišče podalo odločitev o višini zahtevka, pa še ni. Kot je pred časom pojasnila odvetnica Matjaža Kovačiča Simona Preininger, je zadeva v fazi odločanja višjega sodišča o pritožbah zoper vmesno sodbo. Če bo vmesna sodba obveljala, bo po mnenju Kovačičeve odvetnice nastala nelogična situacija, da bo uprava odgovarjala za domnevne kršitve članov kreditnih odborov in predlagateljev odobritve kredita, ki jih je delovno sodišče zavrnilo.
Že ob vložitvi tožb pa so se pojavila vprašanja, kakšne koristi bo od tega imela banka oziroma ali ne bo z velikimi sodnimi stroški na koncu le na izgubi. Sodni stroški se namreč določajo glede na višino tožbenega zahtevka. Podobno menijo tudi nekateri zaposleni, ki so prepričani, da gre pri pregonu nekdanjih zaposlenih za populistični proces v škodo banke.
