Ljubljana – NLB je tik pred iztekom lanskega leta unovčila tri menice, ki jih je pred dobrimi desetimi leti izdala določena gospodarska družba in tej z računa pobrala skoraj dvajset tisoč evrov. Težava je nastala, ker menice niso bile izdane za posel, za katerega se je banka z njimi hotela poplačati, ampak izvirajo iz drugega pravnega razmerja.
Iz odvetniške pisarne Stojana Zdolška so zato Janku Medji, predsedniku uprave naše največje banke, pred dnevi poslali pismo, v katerem so ga opozorili na neupravičeno unovčenje omenjenih vrednostnih papirjev. V dopisu je odvetnik Medjo opozoril, da je »banka pobrala, še prej pa protizakonito izpolnila in predložila menice ter da ima tako ravnanje lahko znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 252. členu kazenskega zakonika«. Še isti dan po prejemu pisma je banka zaseženi denar vrnila s pojasnilom, da se jim je zgodila administrativna napaka.
Banka je storila administrativno napako, so odgovorili iz NLB. In se »globoko opravičili«.
Kaj pravi zakonodaja
Unovčitev menice zahteva izpolnitev določenih dokumentov oziroma obrazcev, zato bi teoretično res lahko šlo za kaznivo dejanje, a to velja pod dvema pogojema: da je tako unovčenje res bilo neupravičeno in če se je zgodilo naklepno. Naklepnost pomeni, da je odgovorna oseba banke vedela, da unovčuje menice, ki so bile dane za drug posel, in da jih pravno ni upravičena unovčiti ter da je kljub zavedanju o neupravičenosti unovčitve, prepovedano dejanje unovčitve tudi hotela storiti (tako imenovan zavestni element in voljni element naklepa). In kdo je tisti, ki bi to presojal? Seveda organi kazenskega pregona, predvsem policija, to mora oceniti zlasti tožilstvo, na koncu pa odloči sodišče. Poleg tega mora imeti oseba, ki prijavi tako kaznivo dejanje, vsaj utemeljen sum, da je bilo to storjeno naklepno. Kazenski zakonik predvideva za tistega, ki je omenjeno dejanje storil, kazen do treh let zapora.
Bančni lapsus
Napaka pri unovčevanju vrednostnega papirja (menice) se je NLB zgodila v holdingu DZS. S to družbo so se odnosi v zadnjih dneh, kot smo že pisali, zapletli, in sicer zaradi 2,3 milijona evrov. Ta terjatev banke sicer izvira iz poroštva DZS za posojilo, ki ga je banka pred leti dala hrvaškemu podjetju Digitel in v katerem je bil Bojan Petan prokurist. »Brez komentarja,« nas je odpravil Petan, ko smo ga vprašali, ali bo pristojnim morda prijavil sum kaznivega dejanja ponarejanja listin, ter dodal, da je Medji že osebno sporočil svoje začudenje, da se je v tem primeru zgodila tako velika strokovna napaka bančnih strokovnih služb.
Interne preiskave ne bo
Je mogoče, da je banka vrednostne papirje unovčila po pomoti? Kateri nadzorni mehanizmi so odpovedali in ali bi jih bilo treba izboljšati? Bo primer preiskoval tudi nekdanji namestnik predsednika protikorupcijske komisije Rok Praprotnik, ki v NLB zdaj vodi center za skladnost poslovanja ter ki naj bi krepil integriteto in skladnosti poslovanja banke? Praprotnik je z zadevo seznanjen in je potrdil, da se jim je zgodila napaka, a da so jo že sanirali. Posebne preiskave ne bo.