Tiskane izdaje
V slovenskih bankah smo bili priča že marsikateri nenavadni praksi, z uvedbo ležarin, negativnih obrestnih mer na depozite, pa se prvič srečujemo. Novost, ki jo v evroobmočju že poznajo, pri nas prva uvaja NLB, vodilna sistemska banka in tržna voditeljica.
Kot je znano, so se v NLB odločili za negativno obrestovanje depozitov pravnih oseb nad tremi milijoni evrov in sredstev klasičnem poslovnem računu, če bo povprečno mesečno stanje presegalo tri milijone evrov, pri tem naj bi ji sledila še prav tako državna Abanka.
Na vprašanje, ali je glavni vzrok za to njihovo odločitev obrestna politika Evropske centralne banke, so nam v NLB pojasnili: »Evropska centralna banka (ECB) je sredi leta 2014 svojo ekspanzivno monetarno politiko dopolnila z uvedbo negativne obrestne mere na mejni depozit za plasiranje likvidnostnih presežkov bank pri ECB. Ukrep je sčasoma privedel do prilagoditve tržnih obrestnih mer, kar se je odrazilo v negativnem euriborju. Trenutna višina obrestne mere mejnega depozita pri ECB je negativna, in sicer –0,40 odstotka letno. Iz tega naslova se v banki soočamo s povečanimi stroški upravljanja likvidnosti.«
Banke v evrskem področju so tako na udaru politike ECB, ukrep, ki so ga uvedle tudi nekatere banke v tujini, je za NLB »posledica obstoječih razmer. V primeru njihovih sprememb lahko posledično pride tudi do spremembe ukrepa.« Na vprašanje, ali nameravajo uvesti ležarine tudi za depozite občanov, so nam v NLB zatrdili, da »banka o uvedbi ležarin za fizične osebe v tem trenutno ne razmišlja.«
Infografika: Delo
V NLB sicer še pravijo, da so podjetjem ponudili preusmeritev sredstev iz depozitov v različne alternativne vrste naložb (dolžniške vrednostne papirje in druge finančne instrumente, v naložbe NLB skladov itd. ...). V banki pa nam niso želeli natančneje pojasniti, kolikšna je približno skupna vsota depozitov pravnih oseb, ki zapadejo v novi režim obrestovanja, češ da je to »podatek, ki sodi v domeno poslovne tajnosti banke«.
Breme so tudi depoziti države
Pogled v zadnje letno poročilo NLB d. d. sicer razkrije, da je imela banka konec lanskega leta v svoji pasivi za skupno za 6,3 milijarde depozitov nebančnega sektorja, kar je praktično enako kot konec leta 2014. Od tega je bilo tri četrtine, 4,6 milijarde, depozitov prebivalstva – depoziti podjetij, ki so zdaj deloma na udaru ležarin, pa so znašali dobre 1,4 milijarde evrov, bilo jih je za 100 milijonov evrov več kot leto prej.
Na tako depozitno rast letos seveda zanesljivo ne gre več računati, pritisk na krčenje bilančne vsote NLB se bo le še povečal.
In zanimivo, za 252 milijonov evrov je bilo v lanski bilanci naše največje banke tudi depozitov države, ki ob aktualni denarni politiki ECB in negativnih obrestnih merah prav tako postajajo breme za NLB.
Položaj je tako res paradaksalen, saj je včasih država z deponiranjem denarja pri NLB krepila svojo največjo banko, v aktualnih razmerah v evroobmočju pa ji s tem praktično povzroča predvsem dodatne stroške.
