NLB poka od rekordnega dobička, izplačati ga (še) ne more

Banka mora za izplačilo skoraj 200 milijonov dividend pripraviti izredni kapitalski načrt in ga poslati v odobritev ECB.

pon, 16.04.2018, 09:55

190

milijonov evrov je znašal lanski dobiček matične NLB, od tega je 58 milijonov od dividend hčerinskih bank

30
odstotkov manj zaposlenih ima zdaj NLB d. d. v primerjavi z letom 2010

Ljubljana - NLB je lani poslovala z rekordnim dobičkom in je dobro pripravljena na privatizacijo; takoj, ko dobimo navodilo SDH, lahko sprožimo privatizacijske aktivnosti in jih zaključimo najkasneje v štirih mesecih, je ob predstavitvi poslovanja zagotovil predsednik uprave Blaž Brodnjak.

V največji slovenski banki banki so prepričani, da bi z zaščito pred tožbami hrvaških sodišč in posledično s privatizacijo in odpravo omejitev in zavez lahko v prihodnje dosegali boljše rezultate in več vračali deležnikom in okolju.

Kar zadeva privatizacijo, si želijo, da bi hitro prišli do strateško predvidljivega srednjeročnega okvira, saj nad njimi visi Damoklejev meč zavez evropski komisiji. NLB se je zaradi njih morala umakniti iz nejedrnih dejavnosti, odpovedati so se morali tudi dobičkonosnemu lizingu, omejeni so pri posojanju doma, ne smejo spremljati infrastrukturnih posojil, ob grožnji prodaje balkanske mreže še naprej ne smejo prevzemati drugih bank in družb v regiji, posebej na rastočem srbskem trgu. »Ta nejasnost, kaj vse bi še morali žrtvovati, da bi bili lahko legalno privatizirani nekoč kasneje, je izrazit stres za NLB v Sloveniji in celotno skupino. Predvsem pričakujemo hiter odgovor,« pravi Brodnjak.

In kako na privatizacijske scenarije NLB vplivajo bližnje volitve? »Če se bo odhajajoča vlada zavezala evropski komisiji, da NLB privatiziramo še letos, bo treba postopke sprožiti hitro, ne šele sredi poletja - odgovornost za to bo morala verjetno prevzeti obstoječa vlada, ali pa bo nova vlada morala sprejeti odločitev o začetku privatizacije NLB takoj po svojem nastopu. Mi si želimo samo, da se ta negotovost čimprej razreši,« poudarja prvi mož NLB, ki je okrcal tudi politike, ki neodgovorno zmanjšujejo vrednost premoženja banke.

Izredni kapitalski načrt za izplačilo dividend

Lanski dobiček NLB Skupine v višini 225 milijonov evrov je najvišji, kar ga je kdajkoli dosegla katera skupina s sedežem v Sloveniji, pravijo v banki. Izstopa tudi dobiček matične NLB v višini skoraj 190 milijonov evrov, ki vključuje tudi za 20 milijonov evrov sproščenih rezervacij in 58 milijonov evrov dividend hčerinskih bank na Balkanu. V banki so od 2010 stroške znižali za 30 odstotkov, za toliko manjše je tudi število zaposlenih, od 158 poslovalnic so jih 50 zaprli.

Ali se bo skoraj dvestomilijonski dobiček matične banke lahko prelil v državni proračun, bo odločila ECB, ko bo presodila, ali mora NLB ustvariti dodatne rezervacije za tveganja iz naslova hrvaških tožb. V NLB prvič potrjujejo, da jim je ECB jasno sporočila, da morajo za izplačilo dividend pridobiti njihovo vnaprejšnje soglasje in pripraviti izredni kapitalski načrt. »To za nas ni stres, saj je banka dovolj kapitalizirana, tudi v primeru, če bi morali oblikovati večje rezervacije. Moramo pa načrt argumentirati in ga podpreti tudi z mnenjem revizorja, za to bomo potrebovali bomo kak mesec dni,« ocenjuje Brodnjak. Ni znano, koliko časa si bo ECB vzela za odgovor in kaj bi lahko dodatno zahtevala, lahko pa traja še nekaj mesecev.

V NLB zdaj dosegajo 16-odstotno kapitalsko ustreznost in so prepričani, da so dovolj kapitalsko trdni za izplačilo dividend. O tem morajo prepričati regulatorja, ki »za zdaj, tako kot revizor, ni zahteval dodatnih rezervacij iz naslova hrvaških tožb, so pa bili pritiski za njihovo oblikovanje relativno veliki,« pravi Brodnjak.

Brez zagotovil o povračilu škode

Kakšen bo razplet zadnje izgubljene tožbe na Hrvaškem v banki še ne vedo, bodo pa spoštovali zadnji skupščinski sklep in ne bodo plačali te in morebitnih naslednjih izgubljenih tožb. »Moramo se zavedati, da zgolj to ne rešuje problema. Če bo prišlo do izterjave večjih zneskov z zamikom nekaj mesecev, bo nastala razlika v zamudnih obrestih, s tem pa bo v banki nastala materialna škoda. Uprava bo sicer razbremenjena [krivde], a ta čas nimamo nobenega odškodovalnega mehanizma, ki bo banki povrnil škodo,« je kritičen predsednik uprave.

Privatizacijo in zaščito NLB pred tožbami vidi kot vezno posodo. »Gre za to, ali se z evropsko komisijo iskreno pogovarjamo, ali bo banka privatizirana ali ne. Če bo NLB privatizirana, je razprava, ali jo zaščititi ali ne, zgolj akademska - saj če banka ne bo zaščitena pred sodbami hrvaških sodišč, bo kupnina znižana za celoten znesek.

S tem bo slovenski narod plačal vseh 430 milijonov evrov, kolikor bi lahko v celoti znašale finančne posledice sodb hrvaških sodišč,« opozarja Brodnjak, ob dejstvu, da so na ministrstvu za finance že maja lani predlagali državna jamstva za NLB, a so jih na vladi tedaj zavrnili.

Pa še to: kar zadeva letošnje poslovanje, v NLB ugotavljajo le, da bo lanski dobiček težko ponoviti. Za zdaj poslujejo po načrtih in ta čas »nimajo večjih dvomov,« da bi jih tudi dosegli.

Prijavi sovražni govor