Tiskane izdaje
Ljubljana – Medtem, ko si vlada in evropska komisija izmenjujeta odgovore glede NLB, banka ostaja ujetnica zavez, ki ji po nekaterih ocenah na leto prinašajo vsaj 40 milijonov škode. Vlada pa tudi še zbira politično voljo, da državno banko zaščiti pred hrvaškimi tožbami.
Za zdaj je jasno predvsem to, da se bomo s komisijo o NLB še kar pogajali, komisija pa trdno vztraja pri zavezi o prodaji 75 odstotkov minus ene delnice banke. Manevrski prostor, ki nam ga Bruselj ponuja, je zgolj nekaj bolj razpotegnjena časovnica. Kar pomeni prodajo vsaj 50 odstotkov delnic NLB prek postopka javne prodaje že letos – kar je za Ljubljano politično in praktično neizvedljivo –, ali pa privatizacijo v dveh delih. Tako, da bi letos prek postopka javne ponudbe delnic IPO privatizirali manjši delež banke (do največ 50 odstotkov), preostanek pa prihodnje leto. S tem bi preprečili prodajo v skrajni sili (fire sale), ki bi dodatno zbila ceno delnic banke. Bi pa komisija NLB ob podaljšanju prodaje brez dvoma naprtila nove kompenzacijske ukrepe.
Po najhitrejšem, a politično najtršem scenariju, bi prvo etapo privatizacije NLB po metodi javne ponudbe lahko izpeljali že do novembra, ocenjujejo poznavalci, SDH ima korake za to že pripravljene, potrebna je le politična volja vlade. A če se bo ta že nekako sporazumela s komisijo, bo morala »svojo« NLB najprej zaščititi pred posledicami tožb hrvaških bank, na katere so bile prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev. Skupne potencialne obveznosti znašajo dobrih 430 milijonov evrov glavnice in obresti, potencialne škode iz tega naslova pa so bile lani za vlado kronski razlog, da je junija ustavila prodajo NLB.
Zaveze banki prinašajo vsaj 40 milijonov škode letno
Z delno privatizacijo bi se NLB otresla tudi zavez, ki jih je Slovenija dala evropski komisiji v postopku državne pomoči in dokapitalizacije konec leta 2013. Ker banka ni bila privatizirana do konca lanskega leta, so stare zaveze še vedno v veljavi, kar ji po ocenah prinaša za približno 40 milijonov evrov škode pri poslovanju. Banka ne more izrabljati vseh likvidnostnih rezerv, ne sme kupovati drugih finančnih družb, zapreti je morala svoje donosno lizinško podjetje itd. – z vsem tem je potisnjena v bistveno slabši položaj v primerjavi s svojo bančno konkurenco, denimo tudi že sanirano in nato privatizirano NKBM.
Dodatno škodo NLB zdaj prinašajo že omenjene pravnomočne tožbe hrvaških bank, zaradi njih je doslej utrpela neposredno škodo v višini približno dveh milijonov evrov. To za zdaj še nima večjega vpliva na njeno poslovanje, revizor (družba E&Y) tudi še ni zahteval oblikovanje dodatnih rezervacij. A kot je slišati, so v sodnih postopkih na Hrvaškem zdaj še bistveno težje tožbe hrvaških bank proti NLB, te pa bi lahko hrvaška stran uporabila tudi kot politične protiudarce Sloveniji v primeru arbitraže in ribiške »vojne« v Piranskem zalivu.
Brez zaščite pred tožbami ne bo dividend
NLB je zdaj pri poplačilu hrvaških tožb v zagatnem položaju. Po naših podatkih je dolžna obvestiti ECB, če ne spoštuje razsodbe sodišča v EU, zadeva pa gre lahko nato v posebno presojo oddelku ECB v Frankfurtu. V primeru novih izgubljenih tožb bi revizor in regulator (ECB) zelo verjetno zahtevala, da NLB oblikuje dodatne rezervacije, in po najbolj črnem scenariju bi banka morala oblikovati rezervacije za celoten znesek glavnice in obresti, to je 434 milijonov evrov.
To sicer še ne bi ogrozilo njene kapitalske ustreznosti, bi pa zamajalo njeno poslovanje in ji preprečilo izplačilo dividende iz naslova lanskega zelo dobičkonosnega poslovanja. Zaščito banke pred hrvaškimi tožbami lahko zahteva tudi ECB in če vlada zanjo ne poskrbi, se lahko država in njena blagajna obrišeta pod nosom za vsaj 75 milijonov evrov, koliko znašajo načrtovani prilivi iz dividend NLB v letošnjem državnem proračunu. A glede na lanski dobiček NLB, uradnih številk še ni, bi bil lahko (potencialno izgubljeni) priliv iz dividend tudi dvakrat večji od predvidenega.
Vprašanje državnega jamstva za povračilo škode iz sodb hrvaških sodišč, je zato zdaj ključno za začetek privatizacije NLB, njeno normalno poslovanje in prispevek v državni proračun. Ta vroč politični kostanj je vlada prestavila na prihodnji teden.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki sicer pričakuje nadaljevanje pogovora o NLB, je včeraj pojasnila, da niso več v igri jamstva za NLB, kot jih je predlagala že lani. Na naše vprašanje, ali bi lahko za odškodovanje NLB poskrbel sklad za sukcesijo, pa so nam z MF skopo pojasnili, da podrobnosti ne morejo komentirati.
