NLB poplačala Hrvate in razburila vlado

»Banka posluje odlično in fokusirano,« pravi Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Drugih izjav glede vprašanja, povezanega s tožbami hrvaških varčevalcev, ne daje, češ da je za vso komunikacijo v zvezi s privatizacijo in z njo povezanimi vsebinami pristojno ministrstvo za finance.

Na finančnem ministrstvu danes za pojasnila niso bili dosegljivi, a o težavah NLB s tožbami hrvaških varčevalcev so po naših informacijah razpravljali na seji vlade prejšnji teden, razprava, in morebiti tudi že odločitev, pa je predvidena tudi za prihodnjo sejo vlade. Iskali naj bi predvsem odgovor na vprašanje, kako banko rešiti iz primeža neurejenih odnosov med državama.

Za pol milijona pravnomočnih sodb

Kot smo že pisali, je bil v enem primeru dosojeni znesek v tožbi hrvaškega varčevalca - po neuradnih informacijah nekaj sto evrov - izterjan z računa NLB pri hrvaški banki. V nekem drugem pravnomočno končanem postopku je sodišče razsodilo v prid NLB, a sodna praksa, ki so jo nato pisala hrvaška sodišča, je postajala vse bolj neugodna za Slovenijo. Sodišča so med drugim presodila, da memorandum z Mokric, po katerem bi morali državi dogovor iskati na podlagi nasledstvenega sporazuma, ni mednarodna pogodba, kot trdi Slovenija, in tudi, da pogoji za prekinitev postopkov na hrvaških sodiščih, kar že vseskozi zahteva Slovenija, niso izpolnjeni.

Po naših informacijah so hrvaška sodišča pred kratkim v še nekaj primerih razsodila proti banki, ta pa je iztoženo nekdanjim hrvaškim varčevalcem tudi delno izplačala. S plačilom iz zadnje pravnomočne sodbe pa čaka na odločitev slovenske vlade. Veliko sodb v prid nekdanjim varčevalcem je bilo sicer izrečenih v času, ko so se začele izročati prve kazni slovenske policije hrvaškim ribičem. Skupaj naj bi bilo pravnomočnih sodb v prid hrvaškim varčevalcem že za pol milijona evrov.

Nezaželjeni vroči kostanj

Banka je tako zdaj v precepu - po eni strani je prisiljena spoštovati zakonodajo in odločitve sodišč, po drugi strani pa gre za politično-nacionalni interes države. Če bi država odškodnine, ki grozijo banki, prevzela nase, bi se, poleg tega, da bi izgubila argument proti prodaji banke, po mnenju nekaterih tudi zavestno odrekla spoštovanju dogovorov, pri katerih je doslej vztrajala, in sicer tako mokriškega memoranduma iz leta 2013 kot leta 2001 na Dunaju podpisanega sporazuma o nasledstvu.

Pred Cerarjevim ministrskim kabinetom je zdaj izjemno vroč kostanj, ki si ga tik pred volitvami in ob zapletenih odnosih glede implementacije arbitražne sodbe nihče ne želi prevzeti. Glavnica tožbenih zahtevkov Privredne banke Zagreb in Zagrebačke banke, ki jih ti po pooblastilu hrvaške vlade že več desetletij vodita proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, sicer znaša nekaj več kot 172 milijonov evrov, skupni znesek obresti pa je že presegel glavnico. Po neuradnih podatkih naj bi obresti dosegale okoli 180 milijonov evrov. Grožnja, ki jo pomenijo tožbe na hrvaških sodiščih, je tako enaka skoraj že polovici kupnine, ki se je po nekaterih izračunih obetala državi za njen 75-odstotni delež banke. V banki vseskozi vztrajajo, da za tožbe ni pravne podlage. Rezervacij niso oblikovali, a na negotovost v zvezi z izidom tožb ves čas opozarjajo tudi revizorji banke.