Tiskane izdaje
Na zagrebškem sodišču se bo danes predvidoma zaključila obravnava v enem od petnajstih sporov, ki jih hrvaški Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka po pooblastilu hrvaške vlade zaradi prenesenih deviznih vlog vodita proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB). Kdaj bo sodnik izrekel sodbo v okoli devet milijonov dolarjev vredni tožbi PBZ, sicer ni znano.
Sredi marca bo sledila za slovensko stran verjetno še pomembnejša obravnava v sporu, ki ga je proti LB in NLB sprožila Zagrebačka banka. Ta naj bi namreč dala odgovor na vprašanje, ali je memorandum o sodelovanju med državama, sklenjen leta 2013 na Mokricah in v skladu s katerim bi se morali postopki na hrvaških sodiščih ustaviti, dokler se vprašanje ne razreši v okviru sporazuma o nasledstvu, mednarodna pogodba, kot to zatrjuje Slovenija, ali ne.
Spor med Hrvaško in Slovenijo, ki se vleče že več kot dvajset let (PBZ in Zagrebačka banka sta spore proti LB in NLB v imenu hrvaške države sprožili v letih 1994 in 1996), je za Slovenijo v tem trenutku pomemben predvsem z vidika za letos načrtovane prodaje NLB. Ta v skladu s slovensko zakonodajo sicer ni odgovorna za poplačilo hrvaške države, a morebitna pravnomočna sodba v škodo NLB v tem času, ki bi ji lahko sledila še kakšna več deset milijonov evrov visoka izvršba, bi zagotovo imela vpliv tudi na prodajni postopek. Doslej naj bi bil pravnomočno v škodo slovenske strani sicer zaključen en postopek, a je vrednost po neuradnih podatkih znašala zgolj okoli 250 evrov. Skupna vrednost zahtevkov obeh bank z obrestmi znaša sicer okoli 400 milijonov evrov.
Poročali smo že, da naj bi predvsem postopki na hrvaških sodiščih zoper LB in NLB predstavljali argument Slovenije v Bruslju pri prošnji za odlog prodaje 75-odstotnega deleža NLB, za kar se državi rok, kot je znano, izteče konec leta. Ob tem so se med drugim pojavile tudi ideje, da bi država jamčila za poplačilo morebitnih dosojenih tožbenih zahtevkov, a pravniki naj bi ugotovili, da država pravne podlage za to nima.
Upanje slovenski strani naj bi vzbujala predvsem odločitev hrvaškega drugostopenjskega sodišča, ki je primer prvostopenjskemu v ponovno odločanje med drugim vrnilo tudi zato, da se opredeli do vprašanja pravne nadrejenosti memoranduma z Mokric. Slovenska stran je izkoristila priložnost in vložila pravni mnenji nemškega strokovnjaka in hrvaške strokovnjakinje za mednarodno pravo, ki potrjujeta, da je morkiški memorandum mednarodna pogodba, ki zavezuje tudi sodišča v obeh državah. Slovenija se je v memorandumu, kot je znano, zavezala, da bo ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške k Evropski uniji, kar je tudi storila, Hrvaška pa memorandumu kasneje ni priznala statusa mednarodne pogodbe. Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so prepričani, da zato, da ne omogoči prekinitve sodnih postopkov za nedoločen čas.
