Tiskane izdaje
Ljubljana – Nova Ljubljanska banka in njena skupina sta se lani bilančno še malo skrčili, obe sta znižali bruto obseg izdanih kreditov gospodarstvu, na koncu leta pa sta obe poslovali pozitivni, pri čemer pa je bil dobiček skupine večji, dobiček matične banke pa skoraj polovico manjši kot predlani.
Na poslovni uspeh so pozitivno vplivale zmanjšane oslabitve in rezervacije za kreditna tveganja, negativno pa padec obrestnih in drugih prihodkov v matični NLB d.d., ki je lani ustvarila za čez 50 milijonov manj čistih prihodkov kot predlani. Ta izpad pa so po še nerevidiranih podatkih pokrile druge, balkanske članice skupine, ki so vse poslovale z dobičkom, tudi po zaslugi višjih obrestnih marž. Na koncu bilanca uspeha pokaže, da je matična banka ustvarila slabih 44 milijonov, celotna skupina NLB pa 91,9 milijona evrov dobička po davkih, kar je 29,6 milijonov več od doseženega v letu 2014 in 20,8 milijona več od načrtovanega.
»Poslovanje Nove Ljubljanske banke je v skladu s trendi, ki smo jim bili v letu 2015 priča na slovenskem bančnem trgu. Torej nadaljevanje krčenja kreditiranja, manjše oblikovanje rezervacij in pritiski na obrestne prihodke. Pozitivno za NLB je predvsem ohranjanje obrestnih marž na ravni skupine, bomo pa videli, kako se bo banka temu okolju prilagajala v prihodnje,« je lanske poslovne dosežke največje banke za Delo pokomentiral analitik Matej Šimnic iz Alte Invest.
Padec bruto kreditov
Izkaz finančnega položaja za 2015 med drugim pokaže, da je matična banka lani znižala bruto obseg izdanih kreditov gospodarstvu za kar 18 odstotkov (s 3,7 na dobre tri milijarde evrov), skupina pa za nekaj manj, 13 odstotkov (s 4,9 na slabih 4,3 milijarde evrov). Šimnic pravi, da je brez podrobnih podatkov težko komentirati to posojilno dinamiko, »verjetno pa precej pojasni komentar iz NLB, da banka nadaljuje krčenje aktivnosti na nestrateškem segmentu. Delno je do upada posojil prišlo tudi zaradi drugih vplivov. Na bruto zneske kreditov precej vpliva tudi dejavnost na področju zmanjšanja portfelja slabih kreditov, kjer vemo, da pretežen del izhaja iz posojanja podjetjem.«
Slabih posojil za 700 milijonov manj
Delež slabih posojil so sicer lani v NLB Skupini vendarle znižali s 25,1 na še vedno zelo visokih 19,3 odstotka. V absolutnih številkah gre za znižanje z 2,6 na 1,9 milijarde evrov, oziroma za blizu 728 milijonov evrov. Slovenski državni holding je nekdanjemu predsedniku uprave NLB Janku Medji očital tudi prepočasno kleščenje slabih posojil.
Matej Šimnic pa ob navedenih številkah pripominja, da »do zmanjšanja kreditov ne more priti čez noč. Slaba banka je bila pomemben korak v tem procesu in praktično edini pristop s katerim lahko dosežemo hiter učinek čiščenja bilanc,« in opozarja, da »primer Italije na drugi strani kaže, da banke brez podpore izjemno počasi čistijo portfelj in to se dogaja tudi pri NLB. Vseeno lahko rečemo, da je pri največji banki ta proces relativno hiter, trend pa bi se lahko nadaljeval tudi v letu 2016. NLB namreč javno prodaja večji paket slabih terjatev, bomo pa videli, če bo proces uspešen.«
NLB, ki je v 100-odstotni lasti slovenske države, je sicer že lani napovedala prodajo približno 800 milijonov evrov slabih terjatev, ki so še vedno v bilancah njenih hčerinskih bank na Balkanu.
