Tiskane izdaje
Ljubljana − Norveški državni pokojninski sklad, največji tovrstni sklad na svetu, napoveduje spremembo strategije. Sklad, ki upravlja premoženje, vredno 830 milijard evrov, načrtuje premik naložb v delnice, pri obveznicah pa bi obdržali le tiste v dolarjih, evrih in funtih.
In kaj takšna odločitev pomeni za Slovenijo in naše državne obveznice? »Norveški pokojninski sklad pač ni neki mejni investitor, tudi kar zadeva slovenske državne obveznice, zato se zaradi njihovih odločitev tudi cena naših državnih obveznic ne bi smela premikati,« pravi predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič in dodaja, da je norveški državni sklad zdaj res eden največjih te vrste, »a po drugi strani najpomembnejši investitorji na trgih vendarle niso takšni dolgoročni skladi, tako da zaradi te odločitve ne pričakujem večjih pretresov na trgu.«
V Sloveniji smo sicer veliko večino državnih obveznic izdali v evrih, na elektronski borzi MTS pa se je v ponedeljek zahtevani donos na slovenske desetletne državne obveznice celo znižal na natančno en odstotek, kar pomeni, da se zadolžujemo dvakrat ceneje kot Italijani in tudi ceneje kot, recimo, Španci ali Čehi.
Sprememba naložbenih prioritet − v zdajšnjih razmerah nizkih obrestnih mer, ki spremljajo obveznice, in hkrati vse višjih delniških donosov − tudi ni neka norveška posebnost, podobne novice spremljamo še daljši čas. »Spremembo naložbene politike s pomembnim premikom iz obveznic v delnice je v zadnjih letih naredilo že veliko upravljavcev premoženja, kot je, recimo, ameriški Pimco,« poudarja Abramovič.
Norveški sklad ni mejni investitor v naše obveznice, pravi Kruno Abramovič iz NLB Skladov. Foto: Tomi Lombar/Delo
»Pokojninski skladi, ki imajo relativno nizka kratkoročna izplačila in dolgoročen horizont investiranja, torej se ne bojijo kratkoročnih zlomov delnic, se v trenutnih razmerah toliko lažje odločijo za premik od varnih k manj varnim naložbam. Res je upadla tudi pričakovana donosnost delnic, skupaj z nižjimi pričakovanimi donosnostmi obveznic, a skladi imajo pač dolgoročne naložbene cilje. Če pa, recimo, kupiš desetletno ameriško ali nemško obveznico − in veš že vnaprej, da boš imel realno negativen donos −, je pač tak cilj težko sprejemljiv, če je tvoj horizont investiranja daljši od desetih let.«
»Statens pensjonsfond utland« oziroma »Oljefondet«, naftni sklad, kot pravijo Norvežani svojemu megaskladu, zraslemu na bogatih naftnih prihodkih preteklih desetletij, je imel ob letošnjem polletju 65 odstotkov naložb (dobrih 540 milijard evrov) v delnicah, dobrih 32 odstotkov (skoraj 270 milijard evrov) v obveznicah, približno 2,5 odstotka pa v nepremičninskih naložbah. S spremembo strategije bi se delež delniških naložb povišal na vsaj 70 odstotkov.
In kam se bodo zlile norveške milijarde, če bo tamkajšnja vlada potrdila predlagano strategijo?
»Norvežani bodo šli večinoma v nakupe razpršenih globalnih delnic in tudi, kot poznam naložbeno politiko tega sklada, nočejo biti večinski lastnik v kakšnem podjetju. Manjši del pa bodo naložili v kakšne alternativne naložbe, kakšne infrastrukturne naložbe, a dvomim, da bo tega veliko,« pravi Abramovič.
