Tiskane izdaje
Ministrica in komisarka se srečujeta že drugič ta mesec, saj se s pogovori zdaj že kar mudi. Konec tega meseca se namreč izteče rok, ko bi morala Cerarjeva vlada po zdajšnjih zavezah določiti prodajnega skrbnika za prodajo mreže NLB na Balkanu - jasno je pač, da Slovenija ne bo izpolnila maja podpisane zaveze o prodaji vsaj 50 odstotkov NLB do konca tega leta. Cerarjeva vlada si že od junijske ustavitve privatizacije NLB prizadeva za popolno ustavitev ali pa vsaj daljši odlog prodaje banke na čas po parlamentarnih volitvah junija 2018, formalno se pri tem sklicuje na tveganja, povezana s tožbami na Hrvaškem.
Nov kompromis za NLB
Po sredinem pogovoru ministrice naj bi bilo vendarle bolj jasno, ali se bo evropska komisija sploh pripravljena pogovarjati o čem drugem kot o prodaji NLB. Slovenska stran je v ta namen predlagala že nekaj nadomestnih ukrepov. V začetku tega meseca je lansirala zamisel, da bi NLB plačala kazen v višini 360 milijonov evrov v t. i. sklad skladov, ki ga upravlja SID banka, in bi v zameno za to lahko obdržala večinoma zelo dobičkonosne balkanske podružnice. Nad tem t. i. tretjim scenarijem menda v evropski komisiji močno dvigajo obrvi. Zdaj je po naših podatkih na mizi tudi njegova nadgradnja oziroma četrti scenarij: neuradno se omenja možnost, da bi Slovenija v zameno za prestavitev prodaje banke privolila v še bolj neodvisno korporativno upravljanje NLB, tudi prek t. i. neodvisnega skrbnika (blind trustee). Najverjetneje bi šlo za zasebno upravljavsko institucijo, kdo bi jo imenoval, pa menda še ni dorečeno, lahko tudi evropska komisija. Ta rešitev bi menda lahko bila evropski komisiji še najbolj pogodu, saj je prav od države neodvisno korporativno upravljanje banke menda tisto, kar najbolj izpostavlja in zaradi česar tudi vztraja pri privatizaciji.
Ali je tak predlog res na mizi, smo poskušali preveriti na ministrstvu za finance, kjer pa pravijo le, da »podrobnosti o izhodiščih za sredin pogovor ministrice s komisarko v interesu uspeha pogajanj ne moremo komentirati«. Očitno pa v Bruslju ostajajo odprti za nove pogajalske predloge, a se na drugi strani nikakor na strinjajo z neprodajo NLB.
Formalno je za korporativno upravljanje NLB (še vedno) pristojen Slovenski državni holding, prejšnji teden je tudi obravnaval letni načrt upravljanja kapitalskih naložb za leto 2018, ki ga bo morala dokončno potrditi še vlada. Dokument še ni javen, a kot je mogoče izvedeti, za prihodnje leto ne predvideva aktivnosti za prodajo NLB. Načrt za zdaj tudi predvideva, da bo našo največjo banko v imenu države tudi prihodnje leto upravljal SDH, kjer pa so menda prav tako že pripravljeni na scenarij, da bo to prevzela katera od evropskih institucij.
Sicer pa se bo ta teden sestal tudi nadzorni svet NLB in obravnaval poslovne rezultate v letošnjih prvih devetih mesecih. Ti bodo po vseh napovedih zgodovinsko rekordni in pričakovati je, da bo banka z dividendami od dobička močno obogatila državni proračun.
Irangate in NLB
Tematiko NLB, natančneje milijardno pranje denarja v banki v zadevi Irangate, bo danes obravnaval tudi preiskovalni odbor evropskega parlamenta o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA). V zvezi z NLB bo zaslišal dva gosta iz Slovenije, in sicer Anžeta Logarja, predsednika komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, in novinarja Mladine Boruta Mekino. Odbor, ki je bil oblikovan po razkritju t. i. Panamskih papirjev, bo to obravnaval na svoji zadnji seji, saj se mu končuje 18-mesečni mandat. Po besedah njegove članice, evropske poslanke Romane Tomc (SDS), želijo z obravnavo javnost in akterje spodbuditi k razmisleku o njihovi vlogi v družbi, odbor pa bo na koncu spisal tudi poročilo za evropski parlament in evropski svet.
