Tiskane izdaje
Ljubljana – »Pričakujemo davčno reformo, ne davčnega prestrukturiranja. Naša pričakovanja so visoka,« je na prvem vrhu podjetij v tuji lasti povedal predsednik GZS Marjan Mačkošek. Predsednik vlade Miro Cerar je napovedal, da se bo o davčnih spremembah najprej posvetoval z ožjim krogom gospodarstvenikov in politikov, potem jih bo prepustil političnemu usklajevanju. Ministrstvo za finance je včeraj objavilo nova izhodišča za davčno razbremenitev plač.
Inženirji bežijo pred visoko obdavčitvijo
Inženirji in drugi visoko usposobljeni kadri odhajajo iz Slovenije, ker so plače preveč obremenjen z dajatvami, zato so njihovi neto prejemki prenizki, je na prvem Vrhu podjetij v tuji lasti pri GZS opozarjal poslovnež Alexis Lope Bello iz družbe Comtrade: »Ko odidejo, ne pridejo več nazaj, izgubili jih boste.« Na vrh družb v tuji lasti so prišli tudi predsednik vlade Miro Cerar, državna sekretarka za davčno področje Mateja Vraničar Erman in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.
Stroški dela so bili brez dvoma v ospredju prvega velikega zborovanja družb v tuji lasti, ki imajo sedež v Sloveniji. V Forumu tujih investitorjev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki ga vodi predsednik Lekove Uprave Vojmir Urlep, se med drugim zavzemajo za znižanje obdavčitve dela in povečanje spodbud za zaposlovanje strokovnjakov.
Predlagajo uvedbo razvojne, socialne kapice pri 2-kratniku povprečne plače, nižje davčne stopnje na progresivni dohodninski lestvici za dohodke, ki presegajo 1,8-kratnik povprečne bruto plače, ter umik najvišje, 50-odstotne dohodninske stopnje, ki je zdaj predpisana za četrti davčni razred. Njihov cilj nasploh pa je, je povedal predsednik foruma Vojmir Urlep, ki vodi farmacevtsko družbo Lek, da bi Slovenija postala privlačno in prijazno okolje za naložbe, tuje in domače.
»Razlika med bruto in neto plačo je prevelika«
Gospodarska zbornica si je prvi vrh zamislila tako, da so se gostje in predstavniki vlade vlade po uvodnih nagovorih porazdelili za dve okrogli mizi: o racionalizaciji javnega sektorja in davčni razbremenitvi plač, k obema je za nekaj časa prisedel Miro Cerar. Od vseh, ki so se posedli za omizje o davčnih vprašanjih, je slišal: plače razvojnih inženirjev so previsoke, prevelik delež bruto plače morajo žrtvovati za dajatve, neto dohodek, ki jim ostane zanje ni spodbuden. Družbe imajo s plačami visok strošek, prejemniki pa kljub temu malo veselja.
Da, razlika med bruto in neto plačo je v Sloveniji daleč previsoka, večja kot v večini evropskih držav, so poudarjali Denes Szabo iz družbe Ernst & Young, Saša Muminović iz Julona, Edvin Sever iz Mahne Letrike ... »Ljudje, ki najbolj prispevajo k razvoju novih produktov ali storitev, kmalu ne bodo več imeli motivacije za inoviranje,« je opozarjal Wolfgang Zeike iz LPKF Laser&Electronic. »Morali boste ukrepati,« je svetoval vladi. »Vsi sestrinjamo, toda upam, da se ne bomo čez eno leto spet pogovarjali o istih problemih,« je dejal Saša Muminović.
»Nima smisla izvajati davčne reforme brez vaših predlogov in podpore,« jim je zagotavljal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, poudaril pa še, da mora vlada skrbeti za uravnoteženje javnih financ. V vladi si prizadevajo za bolj prožen trg dela, je še povedal.
»Ukrepov ne smemo sprejemati na hitro, dobro jih moramo proučiti. Spremembe v davčnem sistemu pa morajo imeti tudi najširšo podporo med socialnimi partnerji in v družbi, drugače ne bodo uspešne,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu Mateja Vraničar Erman. »Težko je govoriti o točnih datumih. Jaz priganjam ministre in ostale v vladi, da bi ta proces potekal čim hitreje,« je o rokih za malo davčno reformo povedal predsednik vlade Miro Cerar. Minister za finance Dušan Mramor je doslej govoril o 1. januarju 2017, kot o »predvidenem datumu«, ko bi spremembe davčnih zakonov lahko začele veljati.
Na ministrstvu govorijo o prestrukturiranju
Ministrstvo za finance je že kmalu zatem, ko so na Gospodarski zbornici Slovenije zaključili uradni prvi vrh družb v tuji lasti in se odpravili v preddverje na »klepet in mreženje«, na svoji spletni strani objavilo »različice možnih rešitev, s katerimi bi želeli zagotoviti predvsem zmanjšanje obremenitev dela«, nekaj pozneje pa napovedali: »Danes smo sogovornikom o davčnem prestrukturiranju posredovali delovno gradivo, ki bo osnova za nadaljevanje pogovorov. Začeli se bodo prihodnji teden.«
Med možne popravke na dohodninski lestvici je ministrstvo uvrstilo več predlogov gospodarskih interesnih združenj in sindikatov (glej poudarke). Upoštevalo je tudi pobude za nižjo obremenitev nagrad iz uspešnosti poslovanja, ki jih delodajalci izplačajo pretežno ob koncu leta kot božičnico ali kot 13. plačo. Kot prvi možnost pri teh izplačilih omenjajo enako oprostitev socialnih prispevkov kot velja pri regresu – ta je do zneska 70 odstotkov povprečne mesečne plače v državi oproščen socialnih prispevkov. Druga možnost je, da bi za te priboljške določili posebno davčno obravnavo na ravni dohodnine, a ne bi posegali v prispevke.
Ministrstvo je pravkar objavilo analizo o odmeri dohodnine, ki jo je finančna uprava izvedla lani za leto 2014 – to so torej najnovejši in celoviti analitični podatki na letni ravni. Tudi to letno poročilo kaže, da se pri plačnikih dohodnine nadaljuje znano razmerje: velik delež zavezancev iz nižjih davčnih razredih plača razmeroma majhen delež dohodnine (glej tabelo). Delež je odvisen od dohodka posameznega razreda, davek pa tudi od olajšav. V prvi davčni razred se je s svojo neto davčno osnovo uvrstilo 58,46 odstotka zavezancev, ki so plačali okoli 12 odstotkov dohodnine, 0,33 odstotka zavezancev iz četrtega razreda pa je zbralo 8,51 odstotka dohodnine (glej razpredelnico).
Do večjih prilivov brez pokojninske olajašve?
Zanimivo je, da v zvezi z dohodnino za zdaj ni v državi še nobenega večjega vznemirjenja zaradi predlogov, ki jih je vlada dobila marca po zadnji redni misiji Mednarodnega denarnega sklada (MDS) – vodil jo je Nikolay Kirov Gueorguiev. Misija je vladi med drugim predlagala, naj javnofinančne prihodke izboljša tudi tako, da odpravi olajšave pri pokojninah – ker druge ni, je lahko ciljal le na 13,5-odstotno pokojninsko olajšavo, zaradi katere velik delež upokojencev ne plača dohodnine, saj tolikšen delež pokojnine znižuje odmerjeno dohodnino, ne davčne osnove zanjo.
»Lahko potrdimo, da je MDS to res napisal v poročilu. Stališča do pričakovanj predstavnika MDS vam v tem trenutku še ne moremo podati,« nam odgovarjajo na ministrstvu za finance.
