Nova oblika pokojninskega zavarovanja

Skladi življenjskega cikla bodo imeli tri podsklade, ki bodo naložbeno politiko prilagajali različnim starostnim skupinam zavarovancev.

Objavljeno
09. december 2014 17.36
rsi_starost
Erika Repovž, gospodarstvo
Erika Repovž, gospodarstvo

Ljubljana − Ena od sprememb na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja je uvedba skladov življenjskega cikla, ki jih z decembrom svojim varčevalcem prva ponuja Modra zavarovalnica. Gre za sklade, ki so bolj po meri zavarovancev, saj upoštevajo njihovo starost in naklonjenost tveganju.

Skladi življenjskega cikla pri Modri zavarovalnici bodo imeli tri podsklade, ki bodo naložbeno politiko prilagajali različnim starostim skupinam zavarovancev. Dinamični podsklad z najbolj agresivno naložbeno politiko, ki pretežno vlaga v kratkoročno bolj tvegane delnice in ponuja višjo pričakovano donosnost, je namenjen zavarovancem do 50. leta starosti, saj so najdlje od upokojitve.

Srednji starostni skupini zavarovancev do 60. leta je namenjen preudarni podsklad, ki zmanjša delež tveganih naložb, kar pomeni tudi nižjo donosnost. Po 60. letu je na voljo najbolj konservativen zajamčeni sklad, ki je po donosnosti podoben sedanjemu Kapitalskemu vzajemnemu pokojninskemu skladu (KVPS).

Zavarovanci, ki se bodo odločili varčevati v enem od omenjenih podskladov, bodo lahko enkrat na leto prestopili v manj tvegani podsklad od tistega, ki je priporočen za njihovo starost, ne bodo pa mogli prestopiti v bolj tveganega. Ko bodo zavarovanci dopolnili starost za vključitev v manj tvegan sklad, se bodo vsa nova vplačila avtomatično vplačevala v ta sklad, vanj bo zavarovalnica v treh letih prenesla tudi do tedaj zbrana sredstva na računu zavarovanca.

Podobne rešitve bodo kmalu ponudili tudi drugi ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja z izjemo A Banke in Probanke, ki sicer opuščata programe pokojninskega zavarovanja, in Banka Koper, ki se je odločila, da skladov življenjskega cikla svojim strankam ne bo ponudila.

Po doslej veljavnih pokojninskih načrtih so zavarovanci lahko varčevali v skladih z zajamčenim donosom, kar jih je ščitilo pred padcem delniških tečajev. Slaba stran takšnega načina varčevanja je bila, da tudi v obdobju pospešene rasti varčevalci niso mogli pričakovati visokih donosov, kar se bo z uvedbo novih skladov spremenilo.