Nova vlada razkritju slabih posojil nenaklonjena

Ljubljana − Vse kaže, da nova vlada ni naklonjena razkritju slabih posojil, ki niso bila prenesena na slabo banko, in podpira zadržanje določil zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki bankam to nalaga. Ustavno sodišče je to zahtevo obravnavalo včeraj, ali in kakšno odločitev so sprejeli, še ni znano.

Ustavno presojo določil novele ZDIJZ, ki bankam nalaga razkrije podatkov o slabih posojilih, so vložile Banka Slovenije, NLB in NKBM. Te zahtevajo tudi začasno zadržanje spornih določb zakona do dokončne odločitve ustavnih sodnikov. NLB in NKBM morata namreč po zakonu podatke o kreditih neplačnikov, ki so jih v svojem portfelju imele na dan prenosa slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, razkriti najkasneje do 19. oktobra letos. Z razkritjem pa bi po njihovem mnenju bankam in njihovim strankam lahko nastala nepopravljiva škoda.

S tem se strinja tudi nova vlada, ki je v mnenju pristojnemu odboru državnega zbora celo podprla začasno zadržanje sporne novele ZDIJZ. Vlada ugotavlja, da bi izvrševanje določil novele ZDIJZ privedlo do temeljne škodljive posledice: kršitve zaupnosti bančnega poslovanja med banko in komitentom kot prvim postulatom bančnega poslovanja. Poleg tega ugotavlja, da lahko določila novele ZDIJZ privedejo do neenakopravne obravnave kreditojemalcev, saj je javna dostopnost podatkov vezana le na dan prenosa na DUTB. »Objava podatkov bi poleg načetega odnosa zaupanja lahko povzročila odhod določenega števila kreditojemalcev k tistim bankam, ki jih določbe ZDIJZ-D ne zavezujejo,« še meni vlada.

Ali in kaj je glede zadržanja zakona odločilo ustavno sodišče, včeraj nismo izvedeli. Ima pa do 19. oktobra predvideni še dve seji.

Vlada pa očitno ni spremenila stališč glede določil zakona o bančništvu, ki so omogočila razlastitev lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev državnih bank, saj je nasprotovala zadržanju teh določb. Nad tem so bili zelo razočarani mali delničarji.