Tiskane izdaje
Ljubljana – Na ministrstvu za finance in v vladi so imeli včeraj zaradi novega davka na nepremičnine »dan odprtih vrat«. Za predstavniki kmetov, ki si prišli na Župančičevo ulico 3, kjer je ministrstvo, so se pozno popoldne s predsednico vlade Alenko Bratušek sestali zastopniki združenj, ki se na različne načine ukvarjajo z nepremičninami.
Kmetje ugotovili, da so na začetku
Škoda časa, je bil komentar Romana Žvegliča, predsednika Sindikata kmetov Slovenije po včerajšnjem dveurnem sestanku predstavnikov kmečkih organizacij (sindikata, zadružne zveze, kmetijsko-gozdarske zbornice in združenja lastnikov gozdov) na ministrstvu za finance. Namesto dodatnega znižanja predlaganih davčnih stopenj ali celo njihovega ukinjanja, ki so ga zahtevali kmetje, so dobili nazaj obdavčitev varovanih gozdov in neplodnih zemljišč, ki naj bi bila po enem prejšnjih pogajanj že izvzeta iz obdavčitve. Varovani gozdovi in neplodna zemljišča bodo tako obdavčeni po stopnji 0,01, samo zato da ni izjem. S tem bodo imeli več birokracije in stroškov, kot bo izkupička, svari predsednik kmečkega sindikata.
Za druge gozdove je torej ostalo pri 0,07-odstotni stopnji obdavčitve, za kmetijska zemljišča pri 0,15-odstotni obdavčitvi in za kmetijske objekte pri 0,30-odstotni obdavčitvi. Sicer pa so, kot je dejal Žveglič, »povedali nekaj novih zadev, da tisti, ki je na socialnih prejemkih, se mu davek zniža za 50 odstotkov, enako velja za upokojence z varstvenim dodatkom, kar pa se ne tiče toliko kmetov, saj tisti, ki ima kmetijska zemljišča, navadno ne more imeti varovanih gozdov in niti ni upravičen do socialnih prejemkov«. Žveglič je zatrdil, da ne bodo obmirovali, do četrtka bodo poskušali izvajati še politične pritiske, potem pa se bodo sestali in se pogovorili, za kakšne ukrepe se bodo odločili. »Traktorske zapore so še vedno aktualne,« pravi.
Davčno posojilo za revni sloj
Združenja in posamezniki, ki se na različne načine ukvarjajo z nepremičninami, so se povezali v Strokovni in organizacijski odbor vseslovenskega posveta o novem nepremičninskem davku. Ministrstvo za finance so poskušali brez uspeha prepričati, naj kot davčno osnovo določi 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti nepremičnine. Zdaj predlagajo, naj vlada išče denar še drugje: »Predlagamo, da kot dodatni vir državnega proračuna proučite dvig davka na promet nepremičnin z dveh na tri odstotke vrednosti posla.« Poleg tega »vseslovenski posvet« vladi predlaga, naj v zakon kot socialni ukrep vključi imenovano davčno posojilo za zavezance posameznike, ki ne bodo zmogli plačati davka: »Davčno posojilo se poplača ob prodaji nepremičnine ali smrti zavezanca ob dedovanju – podobno kot ob poplačilu stroškov občin za oskrbo v domovih starejših občanov.«
Občine zahtevajo toliko, kolikor so imele
Skupnost občin Slovenije je vladi predlagala, naj v prehodnem obdobju na ravni občin ohrani nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, na ravni države pa uvede novi davek na nepremičnine po stopnjah, ki po predlogu zakona pripadajo proračunu. Vlada je takšno ureditev zavrnila. Predsedstvo skupnosti se je včeraj zbralo na posvetu v Pivki in sklenilo: »Ministrstvo za finance našega predloga o prehodnem obdobju ni sprejelo in ne odstopa od predlaganega koncepta davka na nepremičnine, zato vztrajamo, naj vlada občinam iz novega davka na nepremičnine zagotovi tolikšen delež, da znesek ne bo manjši od sedanjih prilivov iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča tudi po tem, ko bodo občine državi plačale davek za stavbe in zemljišča v lasti občin, na primer za vrtce in šole.« Po besedah podpredsednika skupnosti Leona Kremžarja bo nova dajatev nekaterim mestnim občinam prinesla tudi od štiri do pet milijonov evrov manj kot nadomestilo.
OZS: še se bodo pogovarjali z vlado
Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predsednik njenega upravnega odbora Branko Meh meni, da se bodo z vlado o nepremičninskem davku še pogovarjali. Meh se zavzema za zmerno davčno obremenitev vseh; tudi predsednica vlade Alenka Bratušek je na sestanku pred tedni obljubila, da bo zakon za vse enak. Zdaj pa se je zgodilo, da je vlada upoštevala predlog GZS in zmanjšala davek za gospodarstvo z 0,80 na 0,75 odstotka, niso pa upoštevali OZS, ki je predlagala, da višina davka ostane enaka prispevku za uporabo stavbnega zemljišča. Prav obrtniki in mali podjetniki bodo s tem davkom zdaj najbolj prizadeti. Če ne gre drugače, predlaga Meh enako obdavčitev kot pri kmetih, 0,3 odstotka, saj gre za primerljive dejavnosti. »Razlike med velikim hlevom ali obrtno delavnico ni – v obeh se opravlja gospodarska dejavnost,« opozarja sogovornik.
