NS NLB spet o Korn Ferryju, NKBM z izgubo

Maribor, Ljubljana – NLB, NKBM in Abanka, največje državne banke, so v prvem polletju skupaj pridelale za 173 milijonov izgube, v NLB pa so včeraj potrdili, da bodo do začetka leta 2015 število zaposlenih zmanjšali za vsaj 20 odstotkov (vsaj 700 zaposlenih, op. p.)

Nadzorniki NLB se bodo danes sestali že tretjič v dveh mesecih: na dnevnem redu bo tudi pogodba s kadrovsko agencijo Korn Ferry. Nadzorniki pod vodstvom Franceta Arharja so že na julijski seji – na podlagi ugotovitev interne revizije – upravi naložili, »da bo v sodelovanju z notranjo revizijo in pogodbenimi partnerji odpravila nekatere procesne in organizacijske pomanjkljivosti, ugotovljene v poročilu.«

Te pomanjkljivosti se nanašajo zlasti na dejstvo, da si je lahko NLB prek KFI kar sama izbirala člane svojega nadzornega sveta prejšnjega sklica. Z novo zasedbo NS je ta praksa prekinjena, vse nadzornike je znova določilo in potrdilo ministrstvo za finance oziroma vlada kot lastnica. Uprava banke pod vodstvom Janka Medje je ta teden, pred sejo NS šla v piarovsko ofenzivo: končno je razkrila podatke v zvezi s kadrovskim svetovanjem KFI: to je banko skupaj z DDV stalo 680 tisoč evrov.

Te podatke, vključno z obrazložitvijo, da KFI ni prejela nobenega honorarja za imenovanje Janka Medje na čelo NLB, je zdaj uprava poslala nadzornikom, še pred sejo NS pa jih je obelodanila tudi javnosti, kar je precej pomenljivo, glede na to, da jih po naših podatkih prej ni v celoti pojasnila niti na obeh preteklih sejah NS. Navzlic ugibanjem, da bi poslovanje s KFI lahko spodneslo predsednika uprave, je zdaj več znakov, da Janko Medja ostaja na čelu NLB. Medja je včeraj še sporočil, da je NLB v prvih šestih mesecih letošnjega leta gospodarstvu odobrila za približno 680 milijonov evrov posojil, od tega je bila približno četrtina, okrog 200 milijonov evrov, namenjena novemu financiranju.

Medtem pa je NLB julija stopila v prvo fazo reorganizacije. Ena od posledic reorganizacije se odraža v zniževanju števila zaposlenih, ki poteka postopoma, v več fazah. Ta aktivnost se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Do začetka leta 2015 bo imela banka več kot 20 odstotkov (več kot 700, op. p.) manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012, so še sporočili iz banke. Neuradno je sicer slišati, da naj bi bili kratkoročno bolj na udaru tisti s pogodbami za določen čas in s slabimi ocenami.

Hauc napoveduje dobiček v 2015

Skupina NKBM je v prvi polovici letošnjega leta po visokih oslabitvah in rezervacijah pridelala za 62,7 milijona evrov čiste izgube, od tega samo matična banka 44,2 milijona evrov. Dobiček skupine iz rednega poslovanja je sicer v tem času znašal 15,6 milijona evrov, a so morali zaradi »nadaljnjega slabšanja kreditnega portfelja znova povečati rezervacije in oslabitve teh je bilo v prvi polovici leta 2013 za 17,2 odstotka več od primerljivega obdobja lani,« so sporočili iz NKBM po sredini seji nadzornega sveta, ki ga vodi Peter Kukovica.

Nadzorniki so se sicer med drugim seznanili tudi s pregledom kakovosti sredstev in izvedbo stresnega testa, ki jih na zahtevo Banke Slovenije in Evropske komisije pred prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v desetih slovenskih bankah opravljajo zunanje institucije. V NKBM stresni test opravlja družba Oliver Wyman, pregled kakovosti sredstev pa ErnstYoung. Rezultati naj bi bili znani do konca leta.

Kot poudarjajo v NKBM, kljub težavnim ekonomskim razmeram v Sloveniji in svetu poslujejo stabilno, varno in so pripravljeni na izzive in priložnosti v prihodnosti. Predsednik uprave Aleš Hauc je ob objavi rezultatov povedal, da vodstvo aktivno ukrepa za izboljšanje trendov poslovanja. Banka in hčerinske družbe so pripravile program prestrukturiranja, ki je še v presoji pri Evropski komisiji, ob programu za pripravo prenosa slabih terjatev na DUTB pa tudi z lastnimi strokovnimi službami intenzivno upravljajo slabe terjatve. Hauc je napovedal, da bi lahko NKBM že drugo leto poslovala z dobičkom.

Abanka čaka na prenos terjatev

Z izgubo – bilo je je za 19,5 milijona evrov – je v prvem šestmesečju  poslovala tudi Abanka Vipa, ki se po trgu že poldrugo leto ozira za potencialnimi vlagatelji s svežim kapitalom. Domači lastniki (Sava, Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka) so banko pri iskanju kapitala namreč že večkrat pustili na cedilu, časa pa ni več na pretek; po odredbi Banke Slovenije se mora Abanka do konca leta okrepiti za najmanj 90 milijonov evrov.

Kdo bi dokapitaliziral banko, ki že več let posluje z izgubo, ni znano, neuradno je slišati le, da naj bi se uprava Jožeta Leniča pri iskanju svežega kapitala obrnila na več tujih bank in finančnih skladov. Ker tuji investitorji sodelovanje pri morebitni dokapitalizaciji pogojujejo s prenosom slabih terjatev na slabo banko, so v banki že začeli izvajati aktivnosti za ta namen. Z učinki prenosa terjatev na slabo banko se je te dni seznanil tudi nadzorni svet Abanke, ki ga po novem vodi upokojeni bankir Janko Gedrih, vendar ocene učinkov v banki še ne razkrivajo. Iz nadzornega sveta Abanke je te dni sicer izstopil član uprave Save Andrej Andoljšek, ki je postal nadzornik Gorenjske banke.