Tiskane izdaje
Ljubljana − Finančna uprava že izdaja odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2015. Občine pa se že več kot eno leto, od razveljavitve davka na nepremičnine, ukvarjajo z vprašanji o spreminjanju vrednosti točke, od katere so odvisni njihovi prihodki iz nadomestila.
Furs že izvaja odmero NUSZ za leto 2015
»Odmera nadomestila za leto 2015 že poteka,« pravijo v generalnem finančnem uradu. Do 15. maja so izdali 107.032 odločb za posameznike, z njimi so jim naložili 8,2 milijona evrov NUSZ. Pravnim osebam so izdali 11.202 odmerni odločbi za 63,3 milijona evrov nadomestila. Doslej je torej finančna uprava s 118.234 odločbami odmerila 71,5 milijona evrov nadomestila. Podatke za odmero ji priskrbijo občine. Te prek nadomestila dobijo okoli 196 milijonov evrov prihodkov na leto.
Odmera nadomestila temelji na zakonu o graditvi objektov, enako pomembni zanjo pa so občinski odloki – nazadnje je dajatev za posamezno nepremičnino odvisna od vrednosti točke, na katero vplivajo različni podatki o infrastrukturi na območju nepremičnine. O vrednosti točke odloča občinski svet pred začetkom novega davčnega leta. Tako je bilo do 21. marca 2014, ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o davku na nepremičnine, ki je začel veljati 1. januarja. Ob uveljavitvi je novi nepremičninski zakon razveljavil vse določbe, na katerih je temeljila odmera NUSZ.
Vprašanja o zamrznjenih odlokih in točki
Ustavno sodišče je z odločbo občinam omogočilo, da do drugačne zakonske obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpise, kakršni so veljali do uveljavitve zakona o davku na nepremičnine. V občinah so predvideli, da se v takšni odločbi skriva zanka, zaradi katere ne bodo smele spreminjati vrednosti točke za odmero nadomestila.
Uradno pojasnilo na vprašanje, ali po lanski odločbi ustavnega sodišča smejo spreminjati vrednost točke, od katere je odvisna odmera NUSZ, so občine dobile od ministrstva za okolje. To je že v povezavi z odmero za leto 2014 pojasnilo, kako odločba vpliva na odmero: »Občine ne morejo sprejeti oziroma objaviti novih ali spremenjenih aktov o določitvi vrednosti točke za odmero NUSZ za leto 2014, temveč se pri tej odmeri upošteva višina točke, kot je bila določena do uveljavitve zakona o davku na nepremičnine.«
Po besedah ministra za finance Dušana Mramorja novega nepremičninskega davka do 1. januarja 2017 ne bo, čeprav bi zakon o njem dobili še letos. Občine zdaj poskušajo najti vsaj začasno rešitev, s katero bi vrednost točke, od katere so odvisni prihodki iz nadomestila, lahko odmrznile. Skupnost občin Slovenije je ministrstvu za finance predlagala, naj proučijo, ali je vprašanje začasno mogoče urediti prek zakona o izvrševanju proračuna.
Veliko občin, veliko različnih ureditev
Predsednik Združenja občin Slovenije in župan občine Pivka Robert Smrdelj meni, da to ne bo mogoče: »Težava, na katero opozarjajo občine, je predvsem ta, da imamo zdaj zamrznjeno stanje, ki ga lahko odmrzne le novi zakon o davku na nepremičnine. Upoštevati pa moramo, da je ustavno sodišče razveljavilo tudi tiste določbe v zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki so služile obdavčitvi. Če pa bomo hoteli najprej dobiti kakovostno množično vrednotenje, ki bo osnova za novi davek na nepremičnine, se bojim, da bo trajalo še dolgo.«
V združenju ugotavljajo, pravi, da bi bilo za prehodno obdobje smiselno nadgraditi sedanje nadomestilo.
Glede vrednosti točke, ki je podlaga za odmero nadomestila, župan občine Pivka poudarja, da je ureditev po občinah na tem področju različna, zato zdaj niso vse v enakem »zamrznjenem« položaju: »Upoštevati morate, da je v državi več kot 200 občin, to pa pomeni, da je prav toliko različnih občinskih odlokov o odmeri NUSZ. Nekatere občine so pred uveljavitvijo davka na nepremičnine uporabljale fiksno vrednost točke. V drugih občinah pa so imeli z odlokom urejeno tako, da morajo vrednost točke določiti za vsako leto na novo.«
V delovni skupini za novi davek na nepremičnine pri Skupnosti občin Slovenije so »obravnavali vprašanja v zvezi s sprejetimi občinskimi odloki o NUSZ in spreminjanjem oziroma določanjem vrednosti točke za odmero NUSZ s sklepi, kjer nastajajo različne interpretacije odločbe ustavnega sodišča«. Minister Mramor je ob predstavitvi vladnih načrtov na davčnem področju z vprašanjem o opisanih »zamrznjenih« okoliščinah opravil na kratko: »Trenutno je status, kakršen je.«
Dve ministrstvi ugotavljata, da občine zberejo premalo
Ministrstvi za okolje in prostor (MOK) ter za finance (MF) sta pred letošnjo odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izdali priporočila občinam. Z njimi jih opominjata, da morajo pri odmeri upoštevati podatke o lastnostih nepremičnin iz uradnih zbirk podatkov v katastru stavb in registru nepremičnin, »čeprav dajejo predpisi, ki urejajo NUSZ, občinam precejšnjo avtonomijo glede zajemanja tega dohodka«.
Zakonsko pravilo je znano, sta občine s svojo okrožnico opozorili ministrstvi: »Pri odmeri nadomestila je treba izhajati iz uradnih evidenc, pri tem pa je treba podatke zajemati ažurno.«
Po podatkih, ki sta jih ministrstvi navajali v navodilih za občine, analize o NUSZ kažejo, »da občine kljub takšni zakonski obveznosti pogosto ne ravnajo tako, ampak pri odmeri uporabljajo podatke, ki niso usklajeni s katastrom stavb in registrom nepremičnin«.
Prihodki iz nadomestila so po njunih ocenah zato za 20 do 30 odstotkov manjši, kot bi lahko bili: »Razlika glede na potencialni zajem je večja pri stanovanjih, manjša pri poslovnih objektih. Občutne so tudi razlike med posameznimi občinami, saj nekatere dosledno izvajajo zakone in skrbijo za prave podatke, druge pa ne, to pa povzroča neenakopravno obravnavo zavezancev in povzroča izpad prihodkov iz tega vira, ugotavljata ministrstvi. Občinam zato svetujeta, da pred odmero NUSZ za leto 2015 »poskrbijo za posodobljene podatke iz zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin«.
Občine so se na priporočila ministrstev odzvale različno – no, pri nobeni ni opaziti navdušenja. Občina Bled, na primer, svoje občane obvešča, da bo za odmero nadomestila letos še vedno uporabljala obstoječe baze podatkov, »vendar bo pri tem uporabila tudi podatke uradnih evidenc, predvsem v delu, kjer so bistvena odstopanja v korist zavezancev«. Dodajajo še, da je blejski občinski svet nadomestilo zvišal za povprečno deset odstotkov, kar bo občinskemu proračunu prineslo dodatnih 120.000 evrov.
