Tiskane izdaje
Slovenska vlada vztraja, da ni obvezana izplačati prenesenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev v nekdanji podružnici LB v Zagrebu, danes navaja zagrebški časnik. Gre za prihranke, ki jih je hrvaškim varčevalcem izplačala hrvaška država iz proračuna prek hrvaških bank, ki so potem na sodiščih zahtevale vračilo denarja od LB in NLB.
»Slovenija je trdila, da nima nobenih obveznosti do varčevalcev LB, a je sodišče v Strasbourgu odločilo, da mora izplačati denar varčevalcem, ki svojih prihrankov niso prenesli. Če bo Slovenija še naprej ignorirala zahteve hrvaških bank, bi primer lahko končal na kakšni izmed arbitraž, na kateri se bo Sloveniji zelo verjetno zgodilo to, kar se je v Strasbourgu,« še piše časnik.
Pojasnjuje, da je to povsem verjetno, ker so tudi potencialni kupci NLB zahtevali jamstva slovenske vlade, da ne bodo prevzeli tveganja morebitne negativne rešitve v postopkih za prenesene vloge, ki potekajo na hrvaških sodiščih.
Slovenija se je že osramotila na arbitraži
»Slovenija se je enkrat že osramotila na arbitraži − zaradi nje so spremenili sodnike na arbitražnem sodišču za mejo s Hrvaško in na postopek arbitraže je padla temna senca zaradi poskusa Slovenije, da bi se vpletla v delo sodišča, potem ko so sodniki začeli posvetovanja,« dodaja časnik.
Poudarja, da Slovenija zaradi svoje »trmaste politike« beleži poraz za porazom ter da ni dvoma, da bi bila prisiljena vrniti denar varčevalcev in sprejeti nova pogajanja s Hrvaško o meji ter končno vrniti denar hrvaškim bankam.
Arbitraža v primeru prenesenih deviznih vlog LB je bila aktualna tudi v času hrvaškega pristopanja EU, ko je Slovenija pogojevala vstop Hrvaške z reševanjem spora o LB.
Takrat je bilo na Hrvaškem slišati predloge, naj državi podpišeta pogodbo o obvezujoči arbitraži o prenesenih prihrankih, po kateri bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo z EU, Hrvaška pa bo umaknila tožbe proti LB na hrvaških sodiščih.
Hrvaška je predlagala arbitražo na kakšnem izmed uglednih trgovskih sodiščih v Parizu, Zürichu in Londonu, a sta na koncu državi marca 2013 podpisali sporazum v Mokricah, ki je omogočal Hrvaški vstop v EU 1. julija 2013 in je dodatno poglobil spor med Zagrebom in Ljubljano o LB.
Dodaten zaplet sta povzročila različna prevoda angleške besede »stay«, ki so jo na Hrvaškem razumeli kot začasno mirovanje postopkov na hrvaških sodiščih proti LB in NLB, v Sloveniji pa kot takojšnjo prekinitev postopkov in reševanje spora v okviru nasledstva. Medtem postopki na hrvaških sodiščih potekajo naprej. Gre za približno 280 milijonov evrov.
