Tiskane izdaje
Sporočilo evropske komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe pri sanaciji bank od 1. avgusta 2013 za države članice ni zavezujoče. To je prvi odgovor, ki ga generalni pravobranilec evropskega sodišča Nils Wahl predlaga senatu evropskega sodišča.
Dodaja, da države članice niso zavezane sprejeti nacionalne zakonodaje, ki bi implementirala določbe sporočila o bančništvu. Nespoštvanje pravil sporočila po njegovi presoji samo po sebi ne predstavlja razloga, da bi komisija državno pomoč razglasila za nedovljeno.
Meni tudi, da bi komisija v utemljenih primerih od načel morala odstopiti. Priznava pa, da bi v tem primeru pridobitev soglasja lahko terjalo več časa. Ustavno sodišče bi zato po njegovem pripročilu moralo upoštevati tudi nujnost hitrega ukrepanja in potrebo po preprečitvi čezmernih posledic na javni proračun.
Wahl še ugotavlja, da določila tega sporočila, ki zahtevajo delitev bremen na lastnike podrejenih obveznic in delnic bank, ne presegajo pooblastila komisije. Prav tako meni, da so poročila o bančništvu v skladu z načelom varstva legitimnih pričakovanj in pravic do zasebne lastnine, da pa je na nacionalnih sodiščih, da preverijo, ali sta bili ti pravici ob izpeljanih ukrepih kršeni.
Wahl se strinja, da reševanje bank terja posebej strogo presojo in da čeprav gre tudi pri bankah za gospodarsko dejavnost, imajo te posebno vlogo, saj lahko ima kriza bačnega sektorja širše vplive. Izpostavlja še, da lastninska prvica ni absolutna, kadar gre za splošen interes.
Wahl v svojem mnenju še predlaga, da pretvorba ali odpis hibridnega in podrejenega dolga nista bistveni pogoj za odobritev državne pomoči in se ne zahtevata, če bi povzročila nesorazmerne rezultate, a tudi o tem morajo odločati nacionalna sodišča.
DMS poziva k čimprejšnji odločitvi
Iz Društva malih delničarjev Slovenije so sporočili, da morebitna odločitev ustavnega sodišča, ki bi razveljavila novelo določil zakona o bančništvu in s tem tudi izbris imetnikov, ne bi imela učinka »nedovoljene državne pomoči«, na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance in vlada.
»V Društvu MDS zato pozivamo slovensko ustavno sodišče, vlado, ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se v približno dveh mesecih), nemudoma vsebinsko odločijo o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013,« so sporočili.
BS: generalni pravobranilec potrjuje naša stališča
V Banki Slovenije ugotavljajo, da generalni pravobranilec v bistvenem delu potrjuje stališča, ki jih je v dosedanjih postopkih, tako pred nacionalnimi sodišči kot pred Sodiščem EU, navajala sama.
Iz njegovega mnenja izhaja, da je Evropska komisija upravičena določati splošne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za dopustnost takšne državne pomoči. To vključuje tudi zahteve glede izbrisa lastniškega in podrejenega kapitala pred odobritvijo državne pomoči.
Prispevek vlagateljev k delitvi bremena reševanja banke se tako v postopkih odobritve državnih pomoči lahko zahteva kot obvezen pogoj, razen v izjemnih primerih, ko bi uveljavljanje te zahteve kršilo temeljne pravice, ali bi se zaradi uveljavljanja te zahteve ogrozila finančna stabilnost, pravijo v BS.
»V zvezi z ugotavljanjem finančnega stanja bank ter presojo javnega interesa v obravnavnem primeru (glede ogrožene finančne stabilnosti) generalni pravobranilec posebej izpostavi, da je Banka Slovenije sporne ukrepe sprejela po tem, ko so bili v zvezi z zadevnimi bankami opravljeni stresni testi pod nadzorom ECB.«
Po mnenju generalnega pravobranilca tudi dejstvo, da je v skladu z nacionalno zakonodajo ukrepe za delitev bremena izrekla Banka Slovenije v posebnem postopku (ne pa sodišče), ne predstavlja kršitve prava EU (natančneje Direktive 2012/30), sporočajo iz BS.Razen v omenjenih izjemnih primerih, pa mora Komisija zavrniti odobritev državne pomoči, v kolikor zahteve glede delitve bremena niso ustrezno izpolnjene tako, da se državna pomoč omeji na najmanjšo možno mero.
Splošne zahteve Evropske komisije glede obveznega prispevka delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov pri reševanju bank v okviru postopkov državne pomoči, so torej skladne s pravom EU in tudi same po sebi ne predstavljajo posega v temeljne pravice vlagateljev, poudarjajo v BS.
Opozarjajo pa še, da bo presojo in merila, ki jih je predstavil generalni pravobranilec, obravnavalo še Sodišče EU in se do teh vprašanj opredelilo v svoji končni odločitvi. Šele končna odločitev Sodišča EU bo predstavljala podlago in napotek Ustavnemu sodišču pri obravnavi izpostavljenih vprašanj.
