Tiskane izdaje
Ljubljana – »Zahtevali bomo ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine, ker menimo, da je slab, a začel bo veljati in se moramo nanj pripraviti,« je povedal podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Leon Kremžar. Po javni predstavitvi zakona občinski uradniki najbrž nimajo nič manj vprašanj kot pred njo.
Veliko vprašanj, malo časa
Javno predstavitev novega zakona o davku na nepremičnine, ki je izšel v 101. številki Uradnega lista RS, je včeraj v dvorani državnega sveta pripravila Skupnost občin Slovenije v sodelovanju z Združenjem občin Slovenije, Združenjem mestnih občin Slovenije, ministrstvom za finance in geodetsko upravo.
Predstavniki občin so imeli priložnost, da predstavnico ministrstva za finance Nevo Žibrik, ki je pripravljala tako vrednotenje nepremičnin kot davek na nepremičnine, in vodjo Gursa Aleša Seliškarja naravnost vprašajo, česar ne morejo zvedeti iz zakona, ki bo začel veljati 1. januarja 2014. Geodet Janez Avsec je občinstvu povedal, da njegovo podjetje po naročilu različnih občin na terenu raziskuje, kje v resnici leži javno dobro: pri tem ugotavlja, da ceste v naravi pogosto vijugajo daleč od tras, ki jih kažejo katastri, posebno težavno je zaradi načrtovane visoke obdavčitve vprašanje (nepozidanih) zemljišč za gradnjo. »Problem je, da je nejasnosti na tem področju izjemno veliko. Naša največja težava je čas,« je povedal Avsec.
Predstavnike novomeške občine je zanimalo, kateri podatek bo pomemben, ko bo država določila, koliko denarja bodo od davka dobili leta 2014 – odstopila naj bi jim znesek, kot so ga leta 2012 občine dobile iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Novomeščani so namreč ugotovili, da so zneski iz analize, ki so jo dobili od ministrstva, veliko nižji od podatkov o odmerjenem NUSZ, ki so jih dobili od davčne uprave. »Vedno bo pomemben podatek o odmeri,« jim je zagotovila Neva Žibrik.
Kje je njihov davek na premoženje?
»Občinam boste zagotovili le dohodek iz NUSZ leta 2012. Kaj pa davek na premoženje? Tega so imele nekatere občine tudi po 100.000 evrov? Tega pa nam ne boste zagotovili,« je Nevo Žibrik vprašala predstavnica občin. »Analiza je pokazala, da je skupni znesek nadomestila približno enak realizaciji prihodkov iz vseh treh sedanjih nepremičninskih dajatev, ki pripadajo občinam,« je odgovorila. Pojasnilo je vznemirilo občinstvo, ki se je odzvalo z negodovanjem: »To ni res! Dajte no!« Novi davek bo 1. januarja 2014, ko bo začel veljati, odpravil tri lokalne dajatve, ki se zdaj stekajo v občinske proračune: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je največje med njimi, davek od premoženja po zakonu o davkih občanov in pristojbino za gozdne ceste. Vse tri dajatve so občinam leta 2012 prinesle 192 milijonov evrov, samo nadomestilo okoli 186 milijonov evrov.
Velenjčane je skrbelo, kdaj jim bo država prvič nakazala davek na nepremičnine za leto 2014, saj ga bo davčna uprava prvič odmerila prihodnje leto maja, potem bo prišel čas za pritožbe. Podatke za nadomestilo je občina vedno pripravila že marca, do kdaj bomo čakali na novi davek, so spraševali predstavnico ministrstva, a ta jim ni mogla povedati kaj več od tega, da roke določa zakon. »Torej bomo imeli devetmesečni izpad dohodkov iz tega vira,« so pojasnilo povzeli Velenjčani.
Kaj je grajeno javno dobro?
Vodja geodetske uprave Aleš Seliškar je povedal, da zdaj iščejo upravljavce občinskega in državnega premoženja, ki bodo tudi davčni zavezanci, sicer bodo davek plačale občine in država. »Vemo, da zadeva ni urejena. Že lastništvo ni določeno, še manj pa je določen upravljavec.« Vodja geodetske uprave je povedal tudi, da se poskušajo nekatere občine davku na napremičnine v njihovi lasti izogniti tako, da so ga začele opredeljevati kot grajeno javno dobro, na primer vrtce in šole: »Prepričan sem, da je takšno stališče v nasprotju z zakonom. Stvarnopravni zakonik natančno določa, kaj je javno dobro.«
