Tiskane izdaje
Ljubljana - Z izbrisom podrejenih obveznic podržavljenih bank so največ izgubili država, zavarovalnice in pokojninske družbe, ne pa mali vlagatelji, kažejo podatki o lastnikih izbrisanih podrejenih obveznic NLB, NKBM in Banke Celje, ki nam jih je uspelo pridobiti.
Gre za le obveznice, ki so bile izdane v Sloveniji, saj za podrejene finančne instrumente NLB, NKBM in Abanke, ki so bili izdani na tujih borzah, podatki niso dosegljivi.
Izpuhtelih 100 milijonov evrov
Podatki o tem, koliko so lastniki obveznic odšteli za nakup teh finančnih instrumentov, niso javno dostopni, mogoče pa je izračunati podatke o vrednosti glavnice, ki bi jo imetniki dobili ob zapadlosti obveznice. Iz omenjenih podatkov je mogoče ugotoviti, da so v izbrisih podrejenih obveznic NLB26, KBM9 in treh podrejenih obveznicah Banke Celje - če ustavno sodišče, ki o tem presoja, ne bo odločilo drugače - največ izgubile zavarovalnice in pokojninske družbe.
Po podatkih Agencije za zavarovalni nadzor so v letih 2013 in 2014 odpisi ali popravki zavarovalnic zaradi naložb v podrejene dolžniške instrumente slovenskih bank znašali 73 milijonov evrov, v pokojninskih družbah pa še dodatnih 31 milijonov.
Država izgubila več deset milijonov
Država je z izbrisom skoraj 600 milijonov evrov vrednih podrejenih obveznic podržavljenih bank izničila tudi lastne naložbe oziroma naložbe državnih družb. Podatki o lastništvu petih izbrisanih podrejenih obveznic kažejo, da so državni lastniki s tem izgubili več deset milijonov evrov.
Na podlagi razpoložljivih podatkov je mogoče ugotoviti, da je bila država neposredno največja imetnica obveznic KBM9, in je z izbrisom, če upoštevamo nominalno vrednost glavnice, izgubila skoraj 13 milijonov evrov. Med državnimi obvezniškimi osmoljenci so tudi Modra zavarovalnica, ki je izgubila šest milijonov evrov, Nova KBM, ki je ostala brez dobrih pet milijonov evrov, in Zavarovalnica Triglav, ki se je morala posloviti od več kot sedem milijonov evrov glavnice.
Med državnimi vlagatelji v te vrednostne papirje je bil zanimivo tudi Sklad za financiranje razgradnje NEK, ki je z obveznico Banke Celje izgubil milijon evrov. Naloga sklada je sicer, kot imajo zapisano v svojih ciljih, z uspešnim nalaganjem zbranih sredstev dosegati vsaj 4,29-odstotni donos.
Med dobro poučenimi vlagatelji je brez 3,6 milijona glavnice na račun izbrisov v Banki Celje ostal ciprski Ampelus holding limited nekdanjega pidovskega barona Igorja Laha. Z isto obveznico se je osmodil tudi upravljavec podsklada Alpen SI. Varčevanje se tudi ni izšlo hranilnici Lon, ki se je z izbrisom morala odreči poldrugemu milijonu evrov. Pri tem je treba poudariti, da gre pri vseh navedenih številkah za nominalno vrednost obveznice. Lastniki so obveznice lahko kupovali tudi z diskontom, a podatki o tem niso na voljo. Enako velja za fizične osebe.
Mali vlagatelji
Pogled na lastnike podrejenih obveznic dan pred izbrisom še pokaže, da je bilo malih oziroma nepoučenih vlagateljev pri vsaki od omenjenih petih obveznic po približno dvajset. Tudi pri obveznici NLB26, kjer naj bi bil izbris še posebno sporen, ker da so obveznice ponujali na bančnih okencih.
Med malimi vlagatelji se je doslej najbolj izpostavil Tadej Kotnik, ki je z izbrisom v NKBM in Banki Celje ostal brez izplačila približno 350.000 evrov glavnice. Med tistimi, ki bi dobili 500.000 evrov ali več, najdemo odvetnika Igorja Karlovška in ljubljanskega podjetnika Marka Goloba, medtem ko je bila vrednost obveznic v lasti mariborskega odvetnika Andreja Pipuša vredna okoli 150.000 evrov.
