Od kart revščine do bitke s sušo

Ljubljana - Slovenija se je v transnacionalnih in medregionalnih programih evropskega teritorialnega sodelovanja v iztekajočem obdobju 2007–2013 dobro obnesla. Bila je nacionalni koordinator 13 programov, v projekte je vložila 8 milijonov, iz njih je pridobila 62 milijonov evrov, kvalitetno zaposlitev je v teh projektih dobilo 750 ljudi.

Slovenija je v iztekajočem finančnem obodbju sodelovala v štirih medregionalnih programih in štirih transancionalnih, ki segajo tudi zunaj meja Evropske unije in bila na področju teh programov uspešna. »O tem govorijo številni projekti, v katerih je sodelovalo skoraj 500 slovenskih organov in institucij, slovenski partnerji pa sodelujejo v kar dveh tretjinah transnacionalnih projektov in skoraj s 5000 institucijami iz cele Evrope,« je na nacionalni konferenci o teh programih dejala ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Alenka Smerkolj. Ali kot je dejala Nadja Kobe Tomažič iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko: »To so maksimalno uporabni projekti, vendar ne od danes na jutri, ampak se nadaljujejo v drugih programih.«

Projekti

Na konferenci so predstavili tudi nekatere posamezne projekte. Projekt ESPON se ukvarja z raziskavami prostorskega razvoja, rezultati so številne zanimive karte, ki obdelujejo kopico različnih tem - od prostorske privlačnosti, klimatskih sprememb, gospodarskih kriz, zelenega gospodarstva, evropskega sosedstva, revščine. Projekt ET 2050 npr. išče odgovore na vprašanja, kakšen bo razvoj Evrope: demografsko, po rasti BDP, glede javnih politik, kart urbaniziranih zemljišč, kart koncentracije v ključna evropska središča, kart razvoja podeželja itd..
S projektom ViTO so na Ptuju izvedli veliko manjših projektov, ki so za stara zgodovinska in zaščitena središča zelo pomembna. Nastali so katalogi detajlov, kako zaščititi stare stavbe, kako urediti mestne trge, katastri dvorišč, popisi podstrešij, kako se lotiti energetske učinkovitosti zaščitenih stavb, delavnica za arheološki muzej. Projekt SE TV - WEB se je ukvarjal s konkretnimi vprašanji kako do izključenih skupin državljanov pripeljati internet predvsem preko že obstoječe infrastrukture in naprav kot je televizija.

Projekt DMCSEE se je spopadel z vprašanji suše, ki so seveda na koncu povezana tudi z možnostmi zmanjšanja ogroženosti ljudi in njihovega premoženja. Slovenija se je v ta projekt vključila leta 2006 in postala prek Agencije za okolje njegova nosilka. Znotraj projekta so raziskovali vplive sušnega stresa na vrste rastlin, indikatorje meterološke in kmetijske suše, se ukvarjali s problemi in posledicami suše, s standardiziranim padavinskim indeksom, klimatološkimi simulacijami in njihovimi vplivi na izgube pridelka zaradi suše. V Posoškem razvojnem centru so se ukvarjali s projektom upravljanja voda na primeru reke Soče. V njegovem okviru je nastala tudi Fundacija za Sočo po angleškem vzoru, saj je v Sloveniji problem, ker nima sistemskega upravljanja z vodami. Kopico zanimivih rešitev je naredila Luka Koper v okviru projekta trajnostnih rešitev na področju prometa in logistike. Snaga Ljubljana pa blesti s svojim projektom Zero Waste: s 65 odstotki ločenega zbiranja odpadkov je Ljubljana med glavnimi mesti v EU na prvem mestu, po recikliranju odpadkov nas prehiteva samo Nemčija.