Odhod Velike Britanije bi prizadel tudi druge članice

Kampanja zagovornikov izstopa Velike Britanije iz Evropske unije temelji predvsem na domnevi, da bi Velika Britanija samostojno lahko razvijala še liberalnejše gospodarstvo in se povezovala z neevropskimi državami, hkrati pa bi ohranila dostop na skupni trg EU, zelo podoben sedanjemu. »Po mojem mnenju sta ti dve predpostavki zelo vprašljivi, če že ne napačni,« meni Mojmir Mrak, poznavalec mednarodnih financ in profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Britanski premier David Cameron se je zelo trudili, da je od kolegov v evropskem svetu dobil koncesije za Veliko Britanijo, s katerimi bo poskušal volivce prepričati, da glasujejo proti brexitu. Se vam zdi, da ni dosegel dovolj, glede na to, da velik del vplivnih ljudi v konservativni stranki podpira slovo od EU?

Osnovna obljuba, ki jo je David Cameron kot predsednik vlade dal svojim državljanom, je bila, da se bo z Evropsko unijo dogovoril o nekakšnem posebnem položaju svoje države v Evropski uniji. Če bi tak spremenjeni položaj dosegel, bi na referendumu, ki ga je obljubil, zagovarjal, da Velika Britanija ostane v Evropski uniji. Priznati je treba, da njegovo pogajalsko izhodišče ni bilo zelo ugodno, saj je Velika Britanija že do zdaj imela status članice z vrsto specifičnosti. Država ni članica območja z evrom, prav tako se ni vključila v schengenski aranžma. Camerom se je torej obvezal, da bo v pogajanjih z Evropsko unijo poskušal izboriti še dodatne koncesije za svojo državo. Šlo je predvsem za koncesije v odnosih med evrskimi in neevrskimi državami, pri poglabljanju integracije ter na nekaterih področjih skupnega evropskega trga. Pri tem so bile ključne nekatere zahteve pri prostem pretoku oseb in finančnih storitev. Ali je Cameron vse to na zadnjem evropskem svetu dosegel, so mnenja precej različna. Sam očitno ocenjuje, da dogovor zagotavlja precejšnjo okrepitev specifičnega položaja Velike Britanije na vseh teh področjih. Osebno ocenjujem, da je dogovor politični kompromis, narejen tako, da z njim obe strani lahko živita, bo pa njegova realizacija, če bo Velika Britanija res ostala v Evropski uniji, zelo dolga in naporna. Cameronu dogovor tako omogoča zagovarjanje nadaljevanja članstva v Evropski uniji na referendomu, ki je predviden za letošnji junij. Druge članice pa so bile pripravljene na kompromis, saj v že tako težkih časih za Evropsko unijo, ki jo pretresa migrantska kriza, nočejo odpirati še ene velike fronte, to pa je izstop ene od največjih in gospodarsko najmočnejših članic.

Na čem temelji prepričanje zagovornikov brexita, da bi bilo Veliki Britaniji zunaj EU lažje, če pa vemo, da je kar 45 odstotkov njihove zunanje trgovine vezane na unijo?

Izhodišče zagovornikov izstopa Velike Britanije je, da jo Evropska unija utesnjuje in da bi njena ponovna popolna gospodarska suverenost privedla k višji gospodarski rasti in večjemu blagostanju. Poglejmo pa bolj natančno samo področje trgovine. Zagovorniki odhoda iz EU predpostavljajo, da bi se v novih razmerah država trgovinsko in sploh gospodarsko tesneje povezala z neevropskimi državami. Predpostavljajo pa tudi, da naj bi trgovinski odnosi z Evropsko unijo ostali bolj ali manj nespremenjeni. Po mojem mnenju sta obe predpostavki zelo negotovi, če ne kar napačni. Kar se tiče trgovinskih aranžmajev z neevropskimi državami, bi Velika Britanija morala skleniti nove dogovore s temi državami, saj privilegijev iz sedanjih evropskih aranžmajev s temi državami ne bi mogla kar avtomatično naslediti. Postavlja se tudi vprašanje, kako zainteresirane bi bile te države za dogovor z Veliko Britanijo, ki je vendarle nekaj popolnoma drugega kot Evropska unija kot celota. Pa tudi trgovinski dogovori z Evropsko unijo bi morali biti določeni na novo. Ne vidim posebnega razloga, da bi bile države Evropske unije v teh pogajanjih zelo benevolentne do predlogov države, ki se je sama odločila za izstop.

Kakšne bi bile po vaši oceni gospodarske posledice v Veliki Britaniji, če se odloči za izstop iz EU? Katere dejavnosti bi bile najbolj prizadete?

Sam premalo poznam gospodarsko Velike Britanije, da bi lahko ocenjeval vplive brexita na posamezne dejavnosti. Nekaj stvari pa je vendarle mogoče reči. Medtem ko se bodo nekateri vplivi pokazali zelo hitro, bo pri vrsti stvari vpliv razviden šele čez daljši čas. Naj navedem en primer. Od novih trgovinskih aranžmajev bo tako odvisno, kakšen bo dostop za britansko blago in storitve tako na evropski kot na svetovni trg. Kakšni bodo ti aranžmaji, pa bo jasno šele, ko bodo izpogajani in bodo zaživeli v praksi. V primeru brexita bodo nujna pogajanja z Evropsko unijo o pogojih odhoda in realno je pričakovati, da bodo sestavni del dogovora tudi različna prehodna obdobja. Kakorkoli, stvar se ne bo spremenila čez noč, ampak bodo učinki razvidni šele v daljšem časovnem obdobju. Brexit tako po moji oceni ne pomeni nič dobrega tudi za londonski City, zato je še toliko bolj zanimivo, da se je londonski župan odločil za podporo izstopu Velike Britanije. Tudi velike gospodarske družbe so v kontekstu skupnega evropskega gospodarskega prostora bolj ali manj privržene temu, da Velika Britanija ostane v Evropski uniji. Po drugi strani pa je stališče poslovnih združenj, v katera so vključena mala in srednja podjetja, vsaj za zdaj še manj jasno artikulirano.

Nekateri zagovorniki odhoda Velike Britanije iz EU ravnajo, kot da se bo Velika Britanija znebila ovir iz Bruslja, hkrati pa bo ohranila dostop do skupnega trga oziroma hitro in učinkovito sklenila trgovinske sporazume z drugim državami, ki so njeni pomembni trgi. Se vam zdi tak pogled oziroma scenarij mogoč, realističen?

Omenil sem že, da v takšen scenarij preprosto ne verjamem. V primeru brexita bodo med Veliko Britanijo in Evropsko unijo pogajanja o pogojih izstopa. Predmet teh pogajanj, ki bodo trajala več let, bo tako vsebina novih odnosov kakor tudi njihova časovna razsežnost. Realno je pričakovati, da bo podobno, kot v primerih Švice in Norveške, selektivna vključenost Velike Britanije v skupni evropski prostor pogojevana z njenimi finančnimi in drugimi koncesijami Evropski uniji.

Kaj bi brexit pomenil za finančni sektor in londonski City? Čeprav je tamkajšna valuta funt, zdaj veliko investicijskih poslov opravijo za podjetja iz območja z evrom, in to v evrih. Takega statusa zunaj EU najbrž ne bi mogli ohraniti?

Čeprav Velika Britanija ni članica evroobmočja, je londonski City ne le zadržal, temveč celo okrepil svojo vlogo finančnega centra Evropske unije. Brexit gotovo ne bi koristil Londonu kot finančnemu centru. To nikakor ne pomeni, da bi odhod Velike Britanije iz Evropske unije napovedal propad Cityja. Je pa dejstvo, da bi v kontekstu skupnega evropskega ekonomskega prostora, katerega del Velika Britanija ne bi več bila, finančni subjekti prenesli vsaj del svojih aktivnosti v finančne centre znotraj Evropske unije. Tudi na tem področju je seveda ključno vprašanje, kakšni bi bili novi dogovori med Evropsko unijo in Veliko Britanijo po brexitu, pri čemer bodo še posebno pomembna vprašanja, povezana z oblikovanjem bančne in kapitalske unije.

Vrednost britanskega funta je že ob občutku, da zagovorniki izstopa Velike Britanije iz EU dobivajo zagon, padla za več kot dva odstotka. Zdaj analitiki ocenjujejo, da bi lahko bil negativni vpliv izstopa, če bi se res zgodil, 20- in večodstoten. Kako bi se tak padec vrednosti valute pokazal na britanskem gospodarstvu?

Dejstvo je, da sam referendum in njegove potencialne posledice že zdaj vplivajo na britansko gospodarstvo. Vrednost funta se je znižala, bonitetne agencije so začele opozarjati na negativne posledice brexita, nelagodnosti pa je že mogoče čutiti tudi na finančnih trgih. Vse to se bo seveda začelo kazati v ceni zadolževanja. Ker ima Velika Britanija precej velik primanjkljaj v tekočem računu plačilne bilance, bi to lahko imelo neprijetne posledice na stroške zadolževanja države na finančnih trgih. Poleg dražjega zadolževanja bo na predvideno znižanje gospodarske rasti v Veliki Britaniji vplivala tudi nejasna gospodarska prihodnost države. Veliko tujih investitorjev, ki imajo svoje proizvodne kapacitete v Veliki Britaniji in je načrtovala različne investicije, je odločitve o začetku njihove realizacije preložila na obdobje po referendumu. Takrat se bodo investitorji odločili, ali oziroma pod kakšnimi pogoji bodo načrtovane investicije nadaljevali.

Bank of England menda že pripravlja tudi načrte za obvladovanje pretresov ob morebitnem izstopu, ob padcu valute gre tudi za odlive kapitala. Je na tem področju sploh lahko uspešna, za dodatno znižanje obrestnih mer nima prav veliko prostora?

Popolnoma logično je, da centralna banka države, ki razmišlja o tako drastičnem ukrepu, kot je izstop iz Evropske unije, pripravi različne scenarije. V Financial Timesu so pred dnevi predstavili tri možne gospodarske scenarije za Veliko Britanijo v primeru brexita. Pozitivni scenarij govori o tem, da naj bi bil razhod z Evropsko unijo za Veliko Britanijo zelo hiter in za državo ugoden, kar bi ji dolgoročno omogočilo hitro gospodarsko rast in prosperiteto. Osnovna logika drugega scenarija je nekakšen status quo, skladno s katerim po razdružitvi z Evropsko unijo državi ne bo ne bistveno bolje ne bistveno slabše. Tretji scenarij pa je za Veliko Britanijo negativen in govori o tem, da bo gospodarstvo države zaradi spremenjenih trgovinskih aranžmajev močno prizadeto. Scenariji, ki jih dela Bank of England, so verjetno širše in celoviteje zasnovani. Ključna vprašanja v teh scenarijih verjetno so, kaj bi pomenil brexit za funt in stabilnost finančnega sektorja v državi, kaj za položaj Velike Britanije na svetovnih finančnih trgih, kaj za položaj londonskega Cityja kot evropskega in finančnega centra in kaj za ključne makroekonomske agregate države.

Kakšne bi bile gospodarske posledice brexita na strani EU oziroma drugih članic? Velika Britanija je veliko gospodarstvo in neto plačnica v proračun EU.

Velika Britanija pomeni pomembno dodano vrednost za Evropsko unijo, in to ne le zato, ker je njeno gospodarstvo eno največjih na skupnem evropskem trgu, ampak tudi zaradi njenih stališč do niza evropskih tem. Mislim predvsem na teme o skupnem evropskem prostoru in tudi na veliko neekonomskih tem. Kar zadeva proračun EU, je Velika Britanija res velika neto plačnica, sočasno pa je tudi država, ki zaradi tako imenovanega britanskega rabata vedno pomeni eno od ključnih ovir za celovitejšo reformo proračuna EU, posebno njegovega prihodkovnega dela.

Kaj bi odhod VB za EU pomenil v institucionalnem smislu? Kako bi se nadaljevala ekonomska integracija (recimo v bančni uniji, uniji kapitalskih trgov, poenotenju fiskalnih politik)?

Odhod Velike Britanije bi gotovo zavrl te procese, in to vsaj za obdobje pogajanj o pogojih izstopa Velike Britanije iz Evropske unije. Ta pogajanja pa bodo, kot že rečeno, ne le vsebinsko zapletena, temveč tudi časovno dolga.

Bi brexit vplival tudi na evro oziroma stabilnost denarnega območja evra? Kako?

Na prvi pogled bi morda lahko ocenjevali, da brexit ne bi imel pomembnejšega vpliva na evro, pa se vendarle nagibam k oceni, da bi to bilo slabo ne le za funt, ampak tudi za evro. Evroobmočje se namreč še vedno spopada s krizo, ki jo je v zadnjih letih z obsežno institucionalno reformo in aktivno politiko ECB sicer uspelo omejiti. Institucionalne nestabilnosti v Evropski uniji, ki bi jih brexit gotovo povzročil, bi lahko spet zamajale zaupanje mednarodnih finančnih krogov, predvsem neevropskih finančnih investitorjev, v dolgoročno institucionalno stabilnost reformiranega evroobmočja. To še toliko bolj, ker se države evra še do zdaj nismo bile sposobne dogovoriti o pravem fiskalnem stebru. Proračun evroobmočja, o katerem vsi vemo, da je potreben za dolgoročno stabilnost valute, je še vedno tabu tema.

Kako ocenjujete položaj Slovenije? Bi nas brexit zelo prizadel? Na katerih področjih?

Posledice brexita za Slovenijo je po mojem mnenju mogoče razdeliti na dva dela. En del so ozko gledane gospodarske posledice, temelječe predvsem na spremembah trgovinskih in finančnih tokov, ki bi jih povzročil Brexit. Podobno kot na vse članice Evropske unije bi tudi za nas bile te posledice negativne, vendar bi bil ta negativni vpliv relativno majhen v primerjavi z nekaterimi drugimi članicami. V tem smislu se pridružujem oceni Ifo instituta, ki je bila objavljena pred dnevi. Drugi del posledic pa so tiste širše, politično-strateške in varnostne. Evropa je pred velikmi globalnimi izzivi in z veliko negotovostmi v svoji soseščini. Evropska unija z Veliko Britanijo bi se po mojem mnenju lahko učinkoviteje spopadala s temi izzivi kot brez nje. Večja oziroma manjša stabilnost Evrope kot celote pa je seveda bistvena za Slovenijo.

Referendum bo v Veliki Britaniji konec junija letos. Kakšen izid pričakujete?

Osebno bi si želel, da Velika Britanija ostane članica Evropske unije, saj so njena stališča na nekaterih ekonomskih pa tudi na veliko neekonomskih področij pomemben sooblikovalec evropskih stališč. Je pa tudi res, da dogovor z Veliko Britanijo postavlja veliko vprašanj za prihodnost Evropske unije kot celote, na katera danes ni jasnih odgovorov. Naj naštejem samo dve. Prvič, dogovor je nekakšen precedens. Zakaj mu jutri ne bi sledila še kakšna država? Češki premier je o tem že govoril. In drugič, če se brexit uresniči, bo to še jasen korak k Evropi večjih hitrosti.