Odhod Velike Britanije bi škodoval tudi Sloveniji

Zaradi oteženih gospodarskih odnosov bi BDP na prebivalca pri nas lahko upadel od enega do 2,5 odstotka.

Sat, 20.02.2016, 08:00

Ljubljana – Morebitni izstop Velike Britanije iz Evropske unije bi gospodarsko najbolj prizadel njo samo, Slovenija pa bi bila med članicami, ki bi bile najmanj prizadete, je pokazala raziskava, ki jo je nemška fundacija Bertelsmann izdelala v sodelovanju z inštitutom Ifo iz Münchna.

V Sloveniji, ki sicer z Veliko Britanijo nima zelo obsežnih gospodarskih stikov, bi se po optimističnem scenariju (če bi Britanija vsaj delno ohranila dostop do notranjega evropskega trga) bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znižal za približno polovico odstotka, po pesimističnem (ko bi »pristala« v izolaciji), bi bil negativni vpliv do dvoodstoten. Bistveno težje bi bilo za Veliko Britanijo – v optimističnem scenariju bi izgubila pet, po pesimističnem pa do 26 odstotkov BDP.

Prišlo bi manj turistov

Če bi do brexita prišlo, bi se Slovenija soočila z zmanjšanjem prihodkov od izvoza v Veliko Britanijo, zelo verjetno bi se zmanjšal obisk turistov z Otoka, dolgoročno pa bi črpali tudi manj sredstev iz evropskega proračuna, saj je Britanija neto plačnica, Slovenija pa neto prejemnica.

»Brexit bi bil neprijeten tudi za slovenski finančni sektor, predvsem pa bi za realni sektor kratkoročno pomenil šok. Kapitalski tokovi bi bili okrnjeni, prišlo bi do devalvacije evra in funta. To bi podražilo vse uvozne surovine, bi pa izboljšalo položaj izvoznikov in konkurenčnost EU in britanskega gospodarstva v primerjavi s tretjimi državami,« je ocenil Branko Železnik, upravljavec skladov v družbi Numerica Partners.

Slovenija je v prvih 11 mesecih lanskega leta v Veliko Britanijo izvozila za 500 milijonov evrov ali za 15 odstotkov več kot leto prej. Slovenski presežek v zunanji trgovini je okrog 150 milijonov evrov letno, vendar pa tja neposredno prodamo le dva odstotka svojega izvoza. Težko pa je oceniti posredne učinke, ko slovenski proizvodi »končajo« v Veliki Britaniji kot sestavni deli iz izdelkov, ki jih izvaža, na primer, Nemčija.

»O brexitu je še premalo znanega, da bi lahko že z določeno zanesljivostjo ocenjevali njegove učinke,« meni Bojan Ivanc, vodja analitske skupine SKEP pri GZS. Daljnosežnih negativnih gospodarskih učinkov po njegovem ni pričakovati. »Kratkoročna žrtev so lahko predvsem finančni trgi, saj lahko podvomijo v obstanek projekta evra, kar lahko ponovno dvigne stroške zadolževanja šibkejših evro-držav,« še meni Ivanc.

S tem, da bi odhod Velike Britanija zamajal svetovne kapitalske trge, najbolj pa seveda londonskega in evropske, se strinja tudi Železnik. Ni pa nujno, da bi to močno vplivalo tudi na Slovenijo.

Šibek vpliv na naš trg kapitala

»London je eden najpomembnejših in največjih kapitalskih trgov na svetu. A za slovenske izdajatelje vrednostnih papirjev ne igra nobene vloge, ko gre za pridobivanja svežega kapitala. Če smo v preteklosti še opazili kakšno slovensko kotacijo izven Ljubljanske borze, tudi v Londonu, zdaj tega ni več. Za pridobivanje kapitala mora obstajati obojestranski interes med podjetji in investitorji. Naša podjetja ga ne izkazujejo, za tuje investitorje pa se zdi, kot da je Slovenija terra incognita,« meni Železnik.

Pomemben skupni evropski projekt, ki bi verjetno utrpel z umikom Velike Britanije iz Evropske unije, doživel velike spremembe je Unija kapitalskih trgov, pobuda, s katero želi evropska komisija olajšati zbiranje in investiranje kapitala v EU. »Ob izstopu Britanije iz EU bi ta projekt po vsej verjetnosti zastal. Bi pa zaradi potrebe po večji stabilnosti združevanje kapitalskih trgov verjetno postalo še akutalnejše za preostale članice,« je še menil Železnik.

Prijavi sovražni govor