Odhod Velike Britanije iz EU ne bo brez težav in stroškov

Gospodarstvo – tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji – si želi, da bi se pogoji poslovanja po brexitu čim manj spremenili. Veliko vprašanje pa je, koliko osnove ima tako upanje. Približuje se marec, v katerem naj bi britanska vlada s »sprožitvijo« 50. člena lizbonske pogodbe pričela formalne postopke za izstop iz EU, in zdi se, da pogajalci zaostrujejo stališča.

Pogajanja se bodo zelo verjetno začela za merjenjem moči pri denarju – ali je Britanija evropskemu proračunu (in s tem vsem drugim članicam, od katerih se ločuje) dolžna še skoraj 73 ali pa mogoče le 25 milijard evrov. V približno takih razmerjih so tudi druge »rdeče črte« vpletenih strani, zato se je bati, da bo nad gospodarskimi interesi prevladala emocionalna politika.

Zadnji, ki se je napotil v London in požugal tamkajšnji finančni industriji (ta, mimogrede, sodi med najpomembnejše izvozne sektorje na Otoku), je bil Andreas Dombret, član sveta nemške Bundesbanke. Banke s sedežem v Veliki Britaniji bodo morale del svoje dejavnosti prenesti v Evropsko unijo, če bodo želele ohraniti svoje posle na celini. Kakršnokoli nadomestilo za sedanje ureditev »pravice potnega lista«, ki londonskim finančnim hišam omogoča opravljanje praktično vseh storitev za podjetja v drugih članicah Evropske unije, bo nepopolno in tvegano, je izjavil v petek.

Banke naj se pripravijo na možnost takojšnje »divergence« poslovnega okolja ob prenehanju članstva Velike Britanije v EU in ne smejo gojiti prevelike upanja za obstoj prosto-trgovinskega sporazuma, saj bo še tranzicijski dogovor med Veliko Britanijo in EU težko izpogajati, je menil Dombret.

»Pričakujem, da bo London ostal globalni finančni center. Pričakujem pa tudi, da bo del tukajšnjih tržnih udeležencev vsaj en del svojih operacij preselil v države EU. Opozarjam pa, da ne bomo sprejeli nobenih 'inventivnih rešitev' s podružnicami-poštnimi nabiralniki in podobno, ki bi imele sedež v EU le formalno, posli pa bi se v resnici izvajali v Londonu. Zato banke pozivam, da ne izgubljajo energije z iskanjem mehanizmov, kako bi obšli te zahteve,« je Dombret posvaril londonske bankirje.

Prvi premiki se že dogajajo – ameriška banka Morgan Stanley naj bi bila že blizu odločitve, da iz Londona v Frankfurt ali Dublin premestila 300 od tisoč zaposlenih, je v četrtek poročal Bloomberg.

Boljša novica za britansko gospodarstvo pa je, da bo Boeing svojo prvo tovarno v Evropi odprl v mestu Sheffield v severni Angliji, ne glede na brexit. V obrat bo investiral 23 milijonov evrov, na začetku bo zaposloval le 30 ljudi, izdeloval pa bo dele za krila modelov 737 in 777. Boeing sicer v Veliki Britaniji že zaposluje 2000 ljudi, vendar ne v proizvodnih dejavnostih.

Boeingov obrat bo stal v kompleksu, ki je namenjen prav zahtevni industrijski proizvodnji. McLaren Automotive namerava tja v letu 2019 preseliti proizvodnjo šasij, ki jih zdaj izdeluje v Avstriji. Ta ukrep po zmanjšal izpostavljenost višjim stroškom, ki bi po brexitu lahko nastali zaradi uvedbe carin.

Sicer pa so občutki v angleškem gospodarstvu mešani. Njihov statistični urad je prejšnji teden sporočil, da je gospodarska rast v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegla 0,7 odstotka, kar je bilo višje od pričakovanj. To po mnenju analitikov kaže na vsaj nekaj optimizma, saj je bila celoletna rast za leto 2016 1,8-odstotna, kar pa je manj od napovedi. Pod drugi strani pa je več kot 20 odstotkov britanskih potrošnikov zaskrbljenih zaradi vpliva brexita na njihove načrtovane nakupe v prihodnjem letu, je pokazala anketa svetovalne družbe PWC. Skoraj šest izmed desetih Britancev se boji, da se jim bo razpoložljivi dohodek zmanjšal. Potem, se je po glasovanju za brexit junija lani vrednost britanskega funta zmanjšala približno za 15 odstotkov, narasla pa je inflacija, so podatki za letošnji januar pokazali, da so potrošniki zmanjšali svojo porabo. Če se bo trend ohranil, pomeni veliko tveganje za upočasnitev gospodarske rasti.