Odločitev o razlaščenih obvezničarjih odmeva po svetu

Vlagatelji v njej iščejo znake za reševanje italijanskih bank, ocene glede učinkov sodbe pa so različne.

Objavljeno
19. julij 2016 18.22
Ba. Pa., STA
Ba. Pa., STA

Luxembourg/Rim - Danes objavljena sodba Sodišča EU, s katero je to odgovorilo na vprašanja ustavnih sodnikov glede sanacije slovenskih bank konec leta 2013, odmeva tudi širše po Evropi in svetu. Vlagatelji namreč v njej iščejo znake glede poti reševanja italijanskih bank v prihodnjih mesecih, ocene glede učinkov sodbe pa so različne.

Finančni trgi so že nekaj tednov zaskrbljeni nad dogajanjem v italijanskem bančnem sistemu. Tega namreč bremeni velik obseg slabih posojil, ki po ocenah dosega okoli 360 milijard evrov, dosedanji ukrepi oblasti v Rimu pa za zdaj niso zadostovali za ureditev razmer.

V Rimu snujejo ukrepe za kapitalsko krepitev bank, med katerimi je pod največjim pritiskom najstarejša evropska banka, toskanska Monte dei Paschi. Italijanske oblasti so v intenzivnih pogovorih z Evropsko komisijo, v Rimu pa si prizadevajo, da bi jim bilo treba pri reševanju kar najmanj poseči po udeležbi delničarjev in upnikov pri reševanju. V Italiji je to namreč zaradi velike izpostavljenosti malih vlagateljev politično zelo občutljivo vprašanje, zato naj bi iskali kreativne rešitve. To pa je pri določenih državah, tudi v Sloveniji, naletelo na neodobravanje.

Bloomberg je danes ocenil, da sodba Sodišča EU krepi moč Evropske komisije v odločanju o načinu reševanja italijanskih bank. Sodišče EU je namreč med drugim zapisalo, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam, pri katerem že od objave sporočila o državnih pomočeh v bančnem sektorju avgusta 2013 vztraja Evropska komisija, ne krši prava EU.

Nekoliko bolj predvideni so pri Reutersu pa tudi na nemški tiskovni agenciji dpa. Izpostavljajo tisti vidik sodbe Sodišča EU, kjer sodniki poudarjajo, da sprejetje smernic o pomočeh v bančnem sistemu Evropske komisije ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja posamezna država članica.

Države lahko tako po navedbah Sodišča EU ohranijo možnost, da komisiji priglasijo načrte državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporočila, in komisija jih lahko v izjemnih okoliščinah tudi odobri. Sporočilo o bančništvu tako ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka.

Sodišče je v sodbi ugotovilo tudi, da članica EU pred dodelitvijo kakršnekoli državne pomoči ni zavezana bankam v težavah naložiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniški kapital ali jih odpišejo niti da zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub. Vendar pa v takem primeru ne bo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

Sodniki so poudarili, da posamezna država in banke, upravičene do te pomoči, v tem primeru tvegajo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, v kateri bo navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom. Je pa sodišče v danes objavljeni sodbi dodalo, da ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.

Na vprašanja o današnji sodbi Sodišča EU se je sicer že odzvala Evropska komisija, posebej pa tudi komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

»Sodišče je potrdilo, da je sporočilo komisije glede pomoči bančnemu sektorju veljavno. To je zelo pomembno, saj se pravila o državnih pomočeh v bančnem sektorju, ki so zavezujoča za komisijo, ne pa tudi za države članice, uporabljajo v več kot 22 državah EU,« je dejala Vestagerjeva.

Sodba je po njenih besedah pomembna tudi zato, ker pravi, da se bodo tako zmanjšali stroški za davkoplačevalce, hkrati pa to ne bo izkrivljalo konkurence v tolikšni meri, kot bi jo lahko sicer. Pomembno je, da države vedo, kako bo komisija ravnala v določeni situaciji, da bodo bolj zanesljivo vedele, kakšna bo odločitev komisije glede določene državne pomoči, je dodala.

Vestagerjeva je sicer zagotovila, da sodba Sodišča EU ne bo vplivala na pogovore med Brusljem in Rimom. Dogovor v teh pogovorih, »ki potekajo ves čas«, je po njenih besedah precej blizu. Ni pa želela opredeliti roka za končni dogovor. »To je vedno zapleteno, veste, število detajlov je preprosto neverjetno,« je pojasnila. Italijanske oblasti bi si sicer želele skupni jezik s komisijo najti pred 29. julijem, ko bo Evropski bančni organ (Eba) objavil rezultate 51 obremenitvenih testov sistemsko pomembnih evropskih bank.