Odprtje južne meje koristno za obe strani

Ljubljana – Z vstopom Hrvaške v EU bodo odpravljene carine, tranzit bo tekel hitreje, stroški poslovanja se bodo zmanjšali, slovenska podjetja pa bodo lahko skupaj s hrvaškimi nastopala v skupnih projektih za črpanje sredstev EU, našteva prednosti odprtja slovenske južne meje za gospodarstvo direktorica Podjetniško-trgovske zbornice Vida Kožar.

Z vstopom v Evropsko unijo Hrvaška prevzema evropsko zakonodajo in predpise. Postala bo del enotnega trga z znanimi pravili in poslovnimi običaji v EU, kar bo še olajšalo poslovanje in odprlo nove možnosti sodelovanja, pravijo v Petrolu. »Z vstopom bodo za Petrol postale logistične poti pogonskih goriv hitrejše in cenejše, saj ne bo več vstopnih ovir pri prodaji naftnih derivatov. Zdaj namreč velja, da je obvezen pretovor derivatov v skladišču na Hrvaškem, še preden ga lahko dostavimo nekemu veleprodajnemu kupcu. To pa podraži logistično pot. Zaradi odprtja meje bo tako hitrejša in enostavnejša oskrba hrvaškega trga iz naših skladišč v Sloveniji, prav tako bo to omogočilo nove oskrbne verige med našo slovensko in hrvaško maloprodajno mrežo,« so dodali v naftnem trgovcu, ki je konec lanskega leta na Hrvaškem imel 92 bencinskih črpalk.

Pozitivne posledice predvidevajo tudi na Slovenskih železnicah. »Pričakujemo, da se bo tovor selil iz četrtega v deseti koridor. Manj bo namreč ovir, tako da bo pretok lažji,« pojasnjuje generalni direktor Dušan Mes. Poleg tega se bo sprostil hrvaški železniški trg, torej bodo lahko tuji operaterji prav tako zaprosili za licenco, med njimi tudi Slovenske železnice. Ali bodo to storili, se po Mesovih besedah še niso odločili.

Ostrejša konkurenca

Povprašali smo še v dveh velikih trgovskih podjetjih, ki sta že leta tradicionalno poslovno povezani s Hrvaško; obe imata tam svoje hčerinske družbe, dobro poznata navade potrošnikov in bosta delili usodo konkurenčnih podjetij na novoodprtem trgu.

Skupina Mercator, ki je največji trgovec z izdelki za vsakdanjo rabo v regiji, je na Hrvaškem, denimo, največji tuji zaposlovalec. Hčerinska družba Mercator H (poleg nje delujejo še Mercatorjeva tehnična veriga, Modiana in Intersport) je imela konec preteklega leta dobrih 3627 zaposlenih, skupno 244 prodajaln na hrvaškem trgu in 5-odstotni tržni delež. V letu 2012 je Skupina Mercator na tem trgu ustvarila 13,3 odstotka čistih prihodkov od prodaje.

Družba Mercator H bo tudi po vstopu sosede v EU ostala samostojen tržni in pravni subjekt. Skupina bo trga Slovenije in Hrvaške – tako kot že doslej – vodila centralizirano, saj to omogoča izkoriščanje nabavnih, logističnih in podpornih sinergij.

V Mercatorju predvidevajo, da bo vstop Hrvaške v EU še bolj zaostril konkurenco na trgu, tudi zato, ker bodo po pričakovanjih tuje trgovske verige na Hrvaškem prodajale več blaga iz globalnih virov. Po drugi strani pa pridružitev sosede EU prinaša priložnosti za vstop tujih investitorjev, ki so lahko pomemben dolgoročni potencial za državo.

Hčerinsko družbo ima na Hrvaškem tudi nakelski Merkur. Zdaj posluje na petih lokacijah, in sicer v Zagrebu, Čakovcu, Pulju, Zadru in Šibeniku. Podjetje je od konca leta 2010 v procesu poslovnega prestrukturiranja. Lani mu je na Hrvaškem kljub zaostrenim pogojem na trgu uspelo povečati prihodke od prodaje za 4 odstotke in izboljšati rezultat za četrtino. Z vstopom Hrvaške v EU si obetajo predvsem hitrejši pretok blaga. Cene izdelkov v Merkurjevih trgovinah na Hrvaškem se ne bodo spreminjale in bodo tudi po 1. juliju še naprej konkurenčne.

Enotni trg - nedokončan projekt

Čeprav bo Hrvaška s 1. julijem postala del Unije, v kateri je prost pretok kapitala, blaga, storitev in ljudi, evropski enotni trg še zdaleč ne deluje, opozarja predsednik kontaktne skupine za Zahodni Balkan v evropskem ekonomsko-socialnem odboru Cveto Stantič. »Enotni trg je na žalost še vedno nedokončan projekt,« poudarja Stantič in dodaja, da je odbor pri zadnji analizi naštel 85 ovir za delovanje enotnega evropskega trga.

Nedelovanje skupnega trga se med drugim kaže v poštnih storitvah, saj so meddržavne poštne pošiljke še vedno občutno dražje od pošiljk znotraj meja ene države. »Najbolj trdovratne pa so ovire na davčnem področju. Davčna zakonodaja v EU namreč ni enotna in poenotenje v mnogo državah članicah ni zaželeno. To pa je velika ovira za prost pretok, zato si predstavniki civilne družbe želimo večjo davčno enotnost,« pravi Stantič, ki v odboru zastopa interese delodajalcev.

Po njegovih besedah je največ težav posledica tega, da države članice slabo prenašajo evropske direktive v nacionalne zakonodaje: »Zveza evropskih gospodarskih zbornic se je lotila velike akcije glede plačevanja v 30 dneh. Ugotovili smo, da je direktiva, ki določa 30-dnevni plačilni rok, začela veljati 16. marca, a sta jo v celotni Evropski uniji uveljavili le dve državi. Med največjimi grešniki pa so državne uprave, na katere se direktiva nanaša.«

Velika ovira za prost pretok delovne sile je denimo medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij v Uniji, pravi Stantič in dodaja: »V odboru smo pri zadnji analizi ugotovili, da je od 800 poklicev samo sedem takšnih, kjer velja avtomatizem. Pri vseh drugih pa se pojavljajo težave.«