Tiskane izdaje
Ljubljana - Iz nadzornega sveta NLB so danes odstopili trije člani, in sicer predsednik NS Janko Gedrih ter člana Anton Macuh in Anton Ribnikar. Slovenski državni holding (SDH) bo, kot je zapisal v izjavi za javnost, v skladu s svojimi pristojnostmi začel izvajati vse ustrezne postopke za čimprejšnjo popolnitev NS NLB.
Kot motnja, ki jo je treba eliminirati
Omenjeni nadzorniki med drugim kot razlog za svoj odstop navedli orkestriran pristop v procesu diskvalifikacij in diskreditacij glede njihove primernosti za člane nadzornega sveta. Kot navajajo, se pomembnosti banke očitno zavedajo tudi posamezniki in interesne skupine, ki želijo tako pomembno institucijo kontrolirati in voditi pri uresničevanju ciljev, ki jih velikokrat težko uvrstimo v kontekst prizadevanj za korektno, varno in donosno poslovanje, pri čemer je seveda lahko moteč vsakdo, ki bi lahko pomenil grožnjo vzpostavljenim odnosom in zatečenim pozicijam.
Kot pravijo Gedrih, Macuh in Ribnikar, so bili s tega vidika tudi sami (očitno) interpretirani kot motnja, ki jo je treba na primeren način eliminirati.
Zakonodajalec naj preveri rešitve v predpisih
Omenjeni nadzorniki še menijo, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec še enkrat preveril rešitve v predpisih, ki omogočajo obstoječim nadzornim in vodstvenim organom ter službam v bankah, da sami (z močjo, ki lahko seže tudi v polje instrumentalizacije) odločajo o tem, kdo bo lahko zasedel funkcijo člana nadzornega sveta banke ali drugače povedano, sami izrekajo vrednostne ocene o bodočih članih nadzornega sveta.
"Seveda motiva za naše odstopne izjave iz NS NLB ne gre iskati v pomanjkanju poguma v boju za prave vrednote in za razvoj institucije, ampak predvsem v dejstvu, da želimo institucijo in še koga razbremeniti ukvarjanja s člani NS, lastniku pa omogočiti imenovanje novih članov NS, za katere srčno upamo, da ne bodo deležni enakega orkestriranega pristopa v procesu diskvalifikacij in diskreditacij."Kot pri tem dodajajo omenjeni nadzorniki, pa tega na žalost ni mogoče izključiti, saj se bodo vsi mehanizmi, povezani s pripravo ocen ustreznosti še vedno izvajali iz iste službe (na osnovi usmeritev znane zunanje regulatorske institucije), strah v zvezi z izgubo pozicij ključnih akterjev pa bo še naprej prisoten.
"Lastniku NLB se zahvaljujemo za zaupanje in se opravičujemo, ker zaradi permanentnega strokovnega in moralnega diskreditiranja ne želimo več opravljati funkcije člana nadzornega sveta NLB«.
V izjavi, ki so jo nadzorniki posredovali SDH, so še zapisali: »Izvolitev za člane NS NLB je za nas pomenila posebno čast in motivacijo, saj smo del svojega profesionalnega obdobja preživeli v tej instituciji, ki jo zelo cenimo. Zavedamo se, kako pomembna je za razvoj slovenske ekonomije in kot takšna predstavlja tudi ogromen kadrovski in razvojni potencial Slovenije."
Nominacijska komisija o primernosti kandidatov
Kot je znano, je skupščina NLB Ribnikarja, Macuha in Gedriha za nadzornike imenovala 10. februarja. Po poročanju spletnih Financ je pred današnjo sejo NS NLB zasedala nominacijska komisija nadzornega sveta, kjer so razpravljali o primernosti omenjenih za nadzornike NLB, na seji nadzornega sveta pa bi morali biti tudi predstavniki Banke Slovenije in ECB. Po informacijah Financ naj bi evropski in slovenskih regulator bančnega trga presodili, da Ribnikar, Macuh in Gedrih niso primerni za nadzornike NLB.
Privatizacija NLB
Kot smo že poročali, je SDH konec marca za finančnega svetovalca pri privatizaciji NLB izbral Deutsche Bank. Vendar pa ni pričakovati, da bi lahko bil poziv za prodajo deleža ali delnic naše največje banke objavljen pred jesenjo.
SDH bo namreč skupaj z Deutsche Bank najprej naredil študijo izvedljivosti prodaje, na podlagi tega pa bo nato holding vladi predlagal metodo prodaje NLB. Strategija upravljanja državnih naložb predvideva prodajo NLB prek javne ponudbe delnic, pri čemer bi država ohranila četrtinski delež, ki ga ne bi smel preseči noben posamični zasebni vlagatelj. A SDH je že napovedal, da bo vladi predlagal razširitev možnih načinov prodaj. Tudi prodajo strateškemu partnerju.
Za to pa bo treba prej spremeniti strategijo upravljanja. Koalicija se je zavezala, da jo bo leto dni po sprejetju, torej poleti revidirala in po potrebi spremenila, a zakon o SDH možnosti dopolnitve ne predvideva. Po tem zakonu je namreč strategijo mogoče spremeniti le s sprejetjem nove strategije. Sprejemanje novega dokumenta pa bi verjetno vzelo precej več časa, saj mora z njo soglašati še poslanci.
Slovenija mora v skladu z zavezami evropski komisiji NLB privatizirati do konca leta 2017.
