Tiskane izdaje
Slovenija bo letos po današnji napovedi Evropske komisije beležila javnofinančni primanjkljaj v višini 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in dvoodstotni padec BDP, prihodnje leto pa bo beležila 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast.
Kot je pojasnil Lahovnik, se napoved upada gospodarske aktivnosti za Slovenijo v letošnjem letu sklada z napovedmi urad za makroenomoske analize in razvoj (Umar) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), medtem ko so pri komisiji glede napovedane rasti v letu 2014 še bolj pesimistični.
Po napovedih bodo v letih 2013 in 2014 gospodarstva v regiji srednje in vzhodne Evrope že rasla, medtem ko bo Slovenija še vedno ujeta v primež recesije.
Negotovo politično stanje slabo za gospodarstvo
»Ni izključeno, da se bodo napovedi za Slovenijo še dodatno poslabšale, saj kaže, da bo nova vlada zagovarjala povsem drug koncept sanacije bančnega sistema, kar bi pomenilo, da bi se sedanji proces oblikovanja 'slabe banke' zaustavil,« je opozoril Lahovnik.
Po njegovi oceni je vprašanje tudi, ali bo nova vlada še podpirala politiko konsolidacije javnih financ oziroma znižanja proračunskega primanjkljaja.
»Prav tako bo očitno zaustavljen umik države iz gospodarstva z odprodajo nekaterih naložb, kar bo dodaten signal tujim investitorjem, da si prizadevamo za ohranitev 'statusa quo'«, je dejal.
Lahovnik je še opozoril, da je treba tudi upoštevati, da ob vsaki menjavi vlade novi ministri potrebujejo nek čas, da se vpeljejo v delo in da vlada začne delati s polnimi obrati, tako da sedanje negotovo dogajanje glede oblikovanja nove koalicije in nove vlade gotovo ne vpliva pozitivno na gospodarsko aktivnost.
Zaustavitev projekta slabe banke bo negativna
Do okrevanja gospodarstva v letu 2014 bo po Damijanovi oceni prišlo le v primeru, če bo vlada učinkovito sanirala bančni sektor. »V primeru oblikovanja leve vlade in zaustavitve procesa sanacije bank prek slabe banke, se bo negativni trend rasti nadaljeval tudi v 2014,« je poudaril.
»V primeru negativne gospodarske rasti pa bodo seveda tudi prihodki proračuna manjši, kar bo povečalo proračunski primanjkljaj. Za letos mislim, da bo primanjkljaj manjši od napovedi Evropske komisije - po moji oceni med tremi in štirimi odstotki BDP,« je še dejal Damijan.
Umar: Smo med državami z največjim predvidenim zmanjšanjem aktivnost
»Evropska komisija Sloveniji napoveduje dvoodstotni padec BDP (za 0,4 odstotne točke več, kot so pričakovali jeseni). To nas uvršča med države z največjim predvidenim zmanjšanjem aktivnosti v tem letu,« so se na nič kaj obetavne zimske gospodarske napovedi iz Bruslja odzvali na Umarju.
V Umarju še menijo, da »takšna pričakovanja ne odstopajo bistveno od jeseni objavljene napovedi Umarja, ki je za letos predvidel 1,4-odstotni padec gospodarske aktivnosti v Sloveniji, opaznejša pa je razlika glede napovedi investicij, kjer evropska komisija pričakuje večji padec. Napoved za evrsko območje predvideva 0,3-odstotni padec gospodarske aktivnosti, kar je skladno s trenutno prevladujočimi pričakovanji. »Ob tem komisija ugotavlja, da napetosti na mednarodnih finančnih trgih popuščajo. To pomeni, da so tveganja iz mednarodnega okolja, ki jih občuti Slovenija, manjša kot ob pripravi prejšnje, jesenske napovedi komisije,« je komentiral direktor Umarja Boštjan Vasle.
Glavni poudarki EK o Sloveniji 2013:
• recesija se nadaljuje, BDP se bo znižal za dva odstotka,
• zaradi zamenjave obveznic CoCo v delnice NLB se bo javnofinančni primanjkljaj zvišal z lanskih 4,4 na 5,1 odstotka BDP,
• javni dolg se bo povišal s 53,5 na 59,5 odstotka BDP,
• število zaposlenih se bo znižalo za 1,6 odstotka, stopnja brezposelnosti se bo povišala z 9 na 9,8 odstotka.
